Dan Lyons v knjigi s podnaslovom Moč molčanja v neskončno hrupnem svetu združuje vodilno vedenjsko znanost s praktičnimi nasveti glede komuniciranja, kritičnega razmišljanja ter kako svoje misli in posluh usmeriti v svet okoli nas. Hrupni svet, katerega del smo, nas uči, da vedno zmagajo ljudje, ki imajo zadnjo besedo, v resnici pa imajo resnično moč v rokah tisti, ki znajo molčati.

"Preberite to knjigo – vaš šef vam bo hvaležen. Vaš partner vam bo hvaležen. In sami sebi boste hvaležni! Kakovosti pogovora ne določa govorec, temveč poslušalec. Kako veste, kako vas slišijo drugi? Začnite tako, da utihnete! Večini je to lažje reči kot storiti. Dan Lyons vam bo razložil, kako to gre in zakaj bo to izboljšalo vaše odnose na delovnem mestu ter doma," je zapisala znana ameriška avtorica Kim Scott o knjigi, ki je v izvirniku izšla pod nekoliko bolj sočnim naslovom STFU: The Power of Keeping Your Mouth Shut in an Endlessly Noisy World. Slovenski prevod je izšel pri založbi Primus.

Leta 1960 rojeni Lyons je napisal že več uspešnic, med katerimi sta Disrupted: My Misadventure in the Start-Up Bubble (V vrtincu sprememb: Moje nesrečne prigode v svetu novonastalih podjetij), ki je bila najbolje prodajana biografija na lestvici New York Timesa, in Lab Rats: How Silicon Valley Made Work Miserable for the Rest of Us (Poskusni zajčki: Kako je Silicijeva dolina povzročila, da vsi trpimo v svojih službah). Lyons je tudi eden od scenaristov HBO-jeve humoristične uspešnice Silicijeva dolina.

Danes 87-letna Helena Koder premišljuje in piše izjemno senzibilno, natančno izoblikuje misli, da bi sebi utrla pot v globino doživljanja in razumevanja umetnosti ter življenja. Enajst esejev, zbranih v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži, je bilo napisanih in revijalno objavljenih v zadnjem desetletju. Zdaj ko so zbrani na enem mestu, so s svojimi spoznanji in naključnimi ujemanji prerasli v navdihujoče pričevanje o tem, da je življenje, vsem končnostim navkljub, lahko neskončno zanimivo in polno smisla.

Izid knjige pri založbi Mladinska knjiga je urednik Andrej Ilc pospremil z besedami: "Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla."

Jezikoslovec Primož Vitez je dodal, da je ta esejistični prvenec "eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. (...) Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta."

Sorodna novica Helena Koder: "Nisem mislila, da bom imela kaj s filmom, želela sem biti prevajalka"

Helena Koder je sicer želela biti prevajalka, a je svoje poklicno življenje posvetila predvsem scenaristiki in režiji dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri več kot 30 dokumentarcih, skoraj 20, med njimi Magdalenice gospe Radojke Vrančič, pa jih je podpisala tudi kot režiserka. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk.

Pri Založbi ZRC je v sklopu zbirke Umetnine v žepu izšla žepnica Andreje Rakovec z naslovom Cerkev svetega Jožefa v Soči, v kateri se je poglobila v preteklost te cerkve, zgrajene ob koncu 18. stoletja. Še posebej jo je pritegnilo, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije. Češkemu slikarju Josefu Vachalu (1884–1969) je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti.

Vlachalove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se pozneje umaknile stvaritvam Toneta Kralja (1900–1975). Umetnik, ki velja za veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942.

Od začetka dvajsetih pa vse do 70. let preteklega stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Njegove poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma, so zapisali pri založbi.

Leta 1980 rojena umetnostna zgodovinarka Andreja Rakovec se v svojem delu osredotoča predvsem na področje renesančnega slikarstva in umetnost 20. in 21. stoletja. Deluje kot višja strokovna raziskovalna asistentka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU.