Knjiga Izdaja Ane Frank: Raziskava nerešenega primera (The Betrayal of Anne Frank: A Cold Case Investigation), ki jo je napisala kanadska akademikinja in avtorica Rosemary Sullivan, je bila na Nizozemskem že ob izidu deležna številnih kritik.

"Majava hiša iz kart"
Te dni je šest zgodovinarjev in akademikov na 69 straneh objavilo "ovržbo" dognanj raziskovalne ekipe, ki jih je označilo za "majavo hišo iz kart". Nizozemski založnik Ambo Anthos pa je ponovil nedavno opravičilo in v torek zvečer sporočil, da knjigo umika s trgovskih polic, poroča Associated Press (AP).

V knjigi je namreč zapisano, da je bil tisti, ki je razkril lokacijo skrivališča družine Frank v stavbi ob kanalu v Amsterdamu, verjetno ugledni judovski notar Arnold van den Bergh, ki naj bi lokacijo razkril nemškemu okupatorju, da bi s tem rešil svojo lastno družino pred deportacijo in smrtjo v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Van der Bergh, ki je kot notar sodeloval pri prisilni prodaji dragocenih umetnin nacističnim veljakom, naj bi glede na zapisano v knjigi naslove judovskih skrivališč uporabil kot "življenjsko zavarovanje" – ne njega ne njegove hčerke niso nikoli deportirali v taborišče.

Obtožbe, ki "ne držijo vode"
A nizozemski zgodovinarji, ki so pregledali delo ekipe, so ugotovili, da ta "obtožba ne drži vode". Po njihovem mnenju knjiga "prikazuje poseben vzorec, v katerem ekipa za hladne primere postavlja predpostavke, ki jih ima trenutek pozneje za resnične in jih nato uporabi kot gradnik za naslednji korak v verigi logičnega sklepanja. Zaradi tega je celotna knjiga majava hiša iz kart, saj če se izkaže, da je kateri koli korak napačen, se zrušijo tudi zgornje karte."

Vodja skupine za hladne primere Pieter van Twisk je za nizozemsko televizijsko postajo NOS dejal, da je bilo delo zgodovinarjev "zelo podrobno in izjemno trdno", ter dodal, da "nam ponuja več zadev za razmišljanje, a za zdaj ne vidim, da bi lahko van den Bergha dokončno odstranili kot glavnega osumljenca". Od objave knjige januarja letos je ekipa na svoji spletni strani objavila podrobne odzive na kritike svojega dela.

Nizozemski filmski ustvarjalec Thijs Bayens, na čigar pobudo je bila sestavljena ekipa za ta hladni primer, je že januarja priznal, da niso stoodstotno prepričani glede van den Bergha. "Ne obstajajo neposredni dokazi, saj je izdaja posredna," je takrat dejal za AP.

Zadnji dnevniški zapis 1. avgusta 1944
Družina Frank in še štirje Judje so se od julija 1942 do avgusta 1944 skrivali v skrivnem prizidku nad skladiščem neposredno ob kanalu v amsterdamski četrti Joordan. Njeno celotno družino so oblasti odkrile 4. avgusta 1944. Ano so poslali v prehodno taborišče Westerbork, od tam v Auschwitz in na koncu v Bergen-Belsen, kjer je februarja 1945 pri vsega 15 letih umrla za tifusom. Od družinskih članov je vojno preživel zgolj njen oče Otto, ki je umrl leta 1980. Posmrtno izdani Anin dnevnik popisuje obdobje skrivanja od leta 1942 naprej. Zadnji zapis je bil 1. avgusta 1944, v prizidku, do katerega se je prišlo po skrivnem stopnišču, skritem za knjižno omaro.

Muzej Hiša Ane Frank, ki deluje v stavbi, kjer se je skrivala družina Frank, se na raziskavo zgodovinarjev ni odzval takoj. Januarja je direktor muzeja Ronald Leopold sklepanje ekipe za hladne primere označil za "zanimivo teorijo", vendar je dejal, da verjame, da je "še zmeraj veliko manjkajočih delov uganke. In te dele je treba dodatno raziskati, da bi videli, kako lahko vrednotimo to novo teorijo."