Pobuda za ustanovitev folklorne skupine se je v kulturnem društvu Otona Župančiča v Artičah pojavila že leta 1967. Društvo je takrat že imelo pevski zbor, tamburaše in igralce, s folklorno skupino pa bi lahko popestrili program, s katerim je društvo nastopalo. Mentorstvo sta prevzela Marija in Miha Haler, ki sta v času svojega šolanja plesala v celjski folklorni skupini. Skupino je takrat sestavljalo 7 ali 8 parov, ki so se naučili belokranjske in gorenjske plese v koreografiji Tončke Maroltove, s katerimi so nastopali v Artičah, Brežicah, Leskovcu in drugih bližnjih krajih.

Vmes je seveda prišlo do manjše prekinitve delovanja. Danes, ko ima vajeti skupine v rokah Zdravko Dušič, pa imajo v Artičah že več kot sto folkloristov. Ti so se ob 45. letnici delovanja predstavili v prepolni domači kulturni dvorani. Nastopile so vse skupine, od najmlajših osnovnošolcev, do mladinske in članske. K uspešnemu večeru so pripomogli tudi Fantje artiški in godci folklorne skupine.

Kot so po koncertu zapisali na svoji spletni strani je odrasla skupina najprej zaplesala sicer že star splet iz Prekmurja - Mladoletje, vendar tokrat samo z godali, kar je dalo plesu še posebno noto. Zapis pa so nadaljevali: »Za piko na i smo pripravili nov splet – Plesi kmečkega bala, v katerega smo vložili ogromno truda, časa in potrpljenja. Splet predstavlja nadaljevanje brežiškega plesa – Po jurjevem, ki smo ga postavili pred petimi leti. Zelo ponosni smo, da imamo že dva spleta, ki ju lahko odplešemo v res posebnih brežiških nošah. Koncert smo končali s spletom, za katerega smo letos dobili zlato priznanje s pohvalo za spodbujanje ljudskega načina petja v folklorni skupini.«

Po nastopu so člani, ki delujejo že več let prejeli Maroltove značke, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti. Tako je 21 članov prejelo bronasto Maroltovo značko za več kot pet let udejstvovanja, 12 jih je prejelo srebrno za več kot deset let udejstvovanja, 6 pa jih je prejelo zlato Maroltovo značko, za več kot petnajst let udejstvovanja na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti.

V Artičah imajo folklorno skupino že 45 let
Začetki zdaj zelo razvite folklorne dejavnosti segajo v leto 1967, ko so prvi pari začeli vaditi pod vodstvom dveh takratnih učiteljev Marije in Mihe Halerja. Najprej so nabavili belokranjske noše za plesalce in tamburaše, ki so skupino spremljali pri plesih. Ker si je skupina za gorenjske plese morala obleke sposojati v Ljubljani pri Železničarskem društvu in jih plačati, je bilo nastopov manj. Kasneje so se nekateri plesalci poročili, zato je skupina razpadla. V Artičah potem nekaj let ni bilo folklorne dejavnosti.

V letu 1978 pa so mladi izrazili željo po oživitvi folklorne skupine, za mentorstvo pa ponovno zaprosili zakonca Haler. Skupina je svoj prvi nastop imela spomladi na kresovanju v Artičah. Potem je nastopala na vseh prireditvah v Artičah, Brežicah, Krškem, Impoljci, na srečanjih Posavje pleše, v Zeleni na Hrvaškem, veliko je sodelovala s folklorno skupino iz Bregane, pa tudi z vojašnico v Cerkljah ob Krki. Skupina je najvišjo raven dosegla v letih 1983 in 1984, ko je obvladala osem plesov in sicer tri belokranjske, tri gorenjske, ples iz Slavonije in splet partizanskih plesov. Svoj višek pa je skupaj z domačimi tamburaši dosegla z gostovanjem v Gevgeliji v Makedoniji in Veliki Polani v Srbiji.

Zadnja leta je folkloristov vse več
V začetku leta 1986 je mentorstvo skupine prevzel Zdravko Dušič. Takrat je prišlo tudi do menjave generacij. Tega leta so se začele tudi vsakoletne revije folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja, ki se jih skupina redno udeleževala. Leta 1988 je ob 20. letnici folklore v Artičah prvič pokazala štajerski ples in ob tej priložnosti nabavila nove štajerske obleke. Leto zatem so gostovali ob Gardskem jezeru v Italiji, leta 1990 pa v Benningheimu v Nemčiji ob 5. letnici delovanja društva slovenskih zdomcev »Mura«. V tem času so delovale tri skupine: najstarejša, mlajša in šolska. Skupina se je naučila tudi nov belokranjski splet, vrstili so se številni nastopi, med njimi tudi nastop v Brežicah na proslavi ob razglasitvi suverene države Slovenije (26.06.1991).

V letu osamosvojitve so se artiški folkloristi povezali s Folklorno skupino Primskovo iz Kranja, s katero zdaj vsako leto izmenjujejo nastope. Do leta 1995 so se v artiški skupini naučili kar nekaj novih plesov: preloške plese, belokranjska kola ter gorenjske in štajerska plese. V letu 1993, ko je skupina praznovala 25. obletnico delovanja, je spet prišlo do velikega osipa plesalcev in plesalk.

Po zaslugi Kristine Pintarič je kulturno društvo Oton Župančič leta 1994 navezalo stike s skupino »Klimka Beachledy« iz Zakopanov na Poljskem in tega leta tam tudi prvič gostovalo. Leto zatem je skupina prvič prikazala »Kožehaje« in s tem običajem dosegla višek v svojem celotnem delovanju, saj se je z njim leta 1996 udeležila Mednarodnega festivala folklore gorskih krajev v Zakopanih na Poljskem in leta 1997 Mednarodnega festivala LENT v Mariboru.

Folklorna skupina je leta 1996 ob pomoči ZKO Brežice in številnih sponzorjev nabavila nove praznične kozjanske noše, s katerimi se je prvič predstavila v Zakopanih. Kasneje pa še v Krškem in Mariboru. Pozimi 1997 se je začela raziskava ohcetnih običajev v širši okolici Artič. Na osnovi pričevanj ljudskih godcev je skupina spomladi pripravila odrski prikaz »Ohcet pri nas«.

Zdaj artiški folkloristi pokrivajo s plesi in oblačili kar 7 slovenskih pokrajin, iz pozabe pa so obudili tudi kostume iz okolice Brežic. Druži jih prijateljstvo, ki je med nekaterimi preraslo v nekaj več, saj se je kar 8 njihovih parov v zadnjih letih poročilo. Ob bogati tradiciji se jim ni treba bati za nadaljnje delovanje. Tako imajo v najmlajši otroški skupini, ki deluje na osnovni šoli, trenutno 14 plesalcev, 5 pa se jih zdaj še priključuje skupini. V mladinski skupini pa jih je 24. V skupini imajo tudi štiri mentorje. To so: Zdravko Dušič, Vesna Bogovič, Janja Bogovič in Gregor Tuljak.

Za MMC Goran Rovan