Predvsem to velja za tiste nepremičnine, ki imajo ob finančni še kulturno-zgodovinsko vrednost. Takšen je tudi del nepremičnin v občini Slovenska Bistrica, ki naj bi jih potomci družine Attems zahtevali v naravi.

Ker bi z vračilom premoženja v naravi občina bila ob del vitalnega premoženja, je občinski svet na pristojne institucije v državi poslal jasno stališče, da nasprotuje vračilu premoženja v naravi. V poenotenem stališču občinski svetniki še posebej izpostavljajo državni grad s pristavo, v katerem deluje občinski Zavod za kulturo, in številne parcele v občinski lasti, na katerih je pomembna infrastruktura.

Na njihovi strani pa je, kot pravi župan Ivan Žagar, tudi zakon o denacionalizaciji: "Tam, kjer vračilo v naravi ni možno zaradi določenih ovir, in te ovire tukaj so, torej ta kulturna zaščita, potem primeri, kjer je bilo investirano, govorim o primeru Crouzeta in Mercatorja, pa v primerih, kjer gre za funkcionalna zemljišča, potem seveda gre to iz odškodninskega sklada."

V naravi bi občina, če se Attemsi odpovedo odškodnini za nezmožnost uporabe, vrnila le parceli pod Zdravstvenim domom, za vse druge pa nasprotujejo vračilu, saj je bilo vanje investiranih preveč javnih sredstev in so, kot poudarja Žagar, vitalnega pomena za občino: "Upam, da bodo tudi Attemsi te rešitve sprejeli in da bo tudi država spoštovala te odločitve občinskega sveta, ki je praktično edini pristojen, kar zadeva premoženje občine Slovenska Bistrica."

Občina Slovenska Bistrica, ki je v preteklih dveh desetletjih samo v državni grad vložila več kot šest milijonov evrov javnih sredstev, pa je v zvezi z vračanjem drugih nepremičnin Attemsom od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zahtevala, da pred tem odmeri vse kategorizirane občinske ceste.

V stališčih pa so svetniki od Državnega pravobranilstva zahtevali še odgovor, ali je družina Attems imela pravico pridobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države, kot to v 10. členu predvideva zakon o denacionalizaciji.