Projekt poslovne cone, ki nastaja tik ob robu romskega naselja, posega le v dva objekta, ki pa nista bivalna, trdi za MMC župan občine Škocjan Jože Kapler. Gre za leseno hišo Mirana Hudorovca, ki pa ni vseljena, in kokošnjak Lili Grm, pojasnjuje. Oba objekta stojita na poti prihodnjega kanalizacijskega voda za poslovno cono. Tudi pri varuhu človekovih pravic pravijo, da objekta nista bivalna.

Dosežen dogovor
"Dosežen je bil dogovor, da bosta v 14 dneh Občina Škocjan in Miran Hudorovac, čigar lesena hiša je edini bivalni objekt na poti vodovodne kanalizacije, poiskala možnosti, kam ga preseliti," je za MMC v petek dejala državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade in vodja urada za narodnosti Tamara Vonta. Kot je pojasnila, se medresorska skupina pristojnih ministrstev ne bo ukvarjala "s kokošnjakom Lili Grm".

Potrebna tudi pisna zagotovila
Pogoj za dogovor s Hodorovcem pa je, da mu občina zagotovi tudi ustrezna pisna zagotovila, saj med Romi kroži veliko dezinformacij. Ali, kot pravi njegova soseda in romska aktivistka Lili Grm, Romov "nihče ne obvešča o ničemer".

Velika negotovost Romov
To nam potrdijo tudi v organizaciji Amnesty International. "Žal so konkretne in točne informacije prav tisto, kar sami in skupaj z Romi iz Dobruške vasi že vse leto prosimo in zahtevamo. Med letom so Romi prejemali različne in nasprotujoče si informacije, nič pa uradno, na papirju. Prav zaradi tega je negotovost velika, družinam to povzroča velike stiske in napetost med prebivalci ves čas narašča," opozarja v pogovoru za MMC direktorica organizacije Amnesty International Slovenija Nataša Posel.

Poslovno cono načrtovali, kot da tam ne živijo Romi
Prepričana je, da bi morala država oziroma Urad za narodnosti ukrepati in zagotoviti dostojno življenje prebivalcev romskih naselij. "Država je po mednarodnem pravu dolžna zagotavljati človekove pravice in ima tudi številne zaveze z vidika zagotavljanja primernih bivališč, vključno z dostopom do vode. V primeru Dobruške vasi je lokalna oblast načrtovala poslovno cono, ne da bi pri tem upoštevala to, da tam živijo Romi. Zdaj pa že vse leto prizadeta skupnost živi v negotovosti, saj dejansko ne vedo, kaj se bo zgodilo," razmere opisuje Nataša Posel.

Rome je v Dobruško vas naselila občina
Romsko naselje v Dobruški vasi obstaja že petdeset let, kot marsikje drugje je Romom lokacijo za prebivanje določila prav občina, ko je leta 1963 tja v stari vagon naselila romsko družino. Leta 1970 je Kmetijska zadruga Krka kot lastnik dela zemljišča naselja na isto mesto preselila še eno družino, do leta 1984 pa se je tja preselilo še 21 družin. Zdaj, po tolikih letih, naselje še vedno ni legalizirano ali oskrbljeno z osnovno infrastrukturo, kot sta voda in elektrika, zaradi nezakonitosti si prebivalci niti ne smejo izboljševati svojih domov.

Lastniki nočejo prodajati Romom stanovanj
In celo ta skromna bivališča so zdaj v tem izjemno negotovem položaju. Prav tako pa občina nima zadostnih stanovanjskih zmogljivosti, neprofitnih ali tržnih stanovanj, za katera bi lahko kandidirali tudi Romi. Na zasebnem trgu pa lastniki stanovanj ali zemljišč Romom nočejo prodati ali dati v najem, navaja Poselova in opozarja, da bi morala država prepovedati prisilne izselitve, ki so po mednarodnem pravu človekovih pravic nedopustne.

Kdaj mora država nastopiti proti občini?
Tudi v uradu varuhinje človekovih pravic menijo, da bi se država morala sklicevati na peti člen zakona o Romih, ki ji omogoča poseganje v razmere, "ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja" (veljavni peti člen je v celoti dostopen tukaj).

Država išče načine, kako ne ukrepati
"Država išče pravne ovire, da ne uporabi 5. člena," je kritičen Jernej Rovšek, namestnik varuhinje človekovih pravic.

Meni, da bi država morala od občin prevzeti del pristojnosti, saj je jasno, da župani, ki so pomagali Romom (Kočevje, Grosuplje), izgubljajo podporo na volitvah ali sploh ne kandidirajo več, saj med prebivalstvom niso več priljubljeni.

Vonta hoče spremembe, ki bodo delujoče v praksi
Vonta očitke Rovška zavrača s pojasnilom, da so ji pristojna ministrstva, predvsem MNZ, postregla z razlagami, zakaj obstoječi člen ni uporaben oziroma izvedljiv. Zato je napisala novega, ki je veliko natančnejši pri razdelitvi pristojnosti in obveznosti glede Romov med občinami in državo, tudi glede kritja stroškov, kar je velikokrat terjalo dodatni pingpong.

Denar nič več izgovor za neukrepanje
V osnutku besedila predloga sprememb zakona o romski skupnosti (ki je še v medresorskem usklajevanju, občine se še nanj niso odzvale in je prav tako še koalicijsko neusklajen, najdete pa ga tukaj) novi 5.a člen vladi omogoča, da občini naloži, da v najmanj treh mesecih izvede ukrepe za ureditev bivalnih razmer v naselju. Če jih občina ne izvede, bodo ukrepe lahko naložila pristojna ministrstva, sredstva za ukrepe pa se bodo začasno črpala iz državnega proračuna, dokler ne bodo povrnjena iz proračuna občine.

Občine ne dajo niti centa
"Pri tem bom vztrajala," je odločna državna sekretarka Tamara Vonta. Prav kritje stroškov je bilo namreč poleg nestrpnosti dodatna potuha za občino Škocjan, da dolga leta ne naredi veliko za okoli 300 Romov v Dobruški vasi. "Niso pripravljeni dati niti centa," je neposredna Tamara Vonta.

Škocjan: Nočemo povoziti Romov!
V občini Škocjan pa zavračajo očitke, da se "hočejo Romov rešiti", čeprav zgodovina njihovih dejanj tega ne kaže. "Poslovne cone ne delamo, da bi povozili Rome," je v pogovoru za MMC zatrdil Jože Kapler, župan Škocjana s 3.000 prebivalci in dvema romskima naseljema. Že z nastankom občine leta 1994 je bilo jasno, da bo nastala tudi poslovna cona, vlada pa je leta 2000 odločila, da se na 10 hektarjih kmetijskega zemljišča predvidi industrijska cona, pripoveduje Kapler, ki je mandat s strankarsko izkaznico SDS-a prevzel leta 2010.

"Romi v Dobruški vasi živijo na zemlji, ki ni občinska, ampak pripada Kmetijski zadrugi Krka. Poslovna cona ne posega v to zemljišče, razen v kokošnjak Lili Grm in leseno hišo Mirana Hudorovca, ki ni postavljena na pravem mestu in ni naseljena, saj delamo po projektu, za katerega imamo vsa potrebna dovoljenja," pojasnjuje Kapler.

Kapler: Romi drug drugemu nagajajo
Očitke o slabih bivalnih razmerah, v katerih imajo le 3 od 19 družin pitno vodo, vali na Rome, saj "ni on kriv, če sosed sosedu ne pusti izkopati jarka". "Voda je bila omogočena, kdor je hotel, se je lahko prijavil." Kapler ne pozabi omeniti težav okoliških prebivalcev, ki se jim po njegovih besedah kradejo mesni izdelki, celi prašiči, gotovina. "Romi ponoči tavajo naokrog," našteva težave svojih občanov.
Na to, da Romov ne zaposli, pa Kapler odgovori, da je trem Romom (od 300) v letu 2012 zagotovil službe prek javnih del. "Trudimo se, nismo nestrpni," dodaja, del krivde za neurejene razmere pa zvali tudi na državo, ki je prejšnji teden ustavila 15-odstotno sofinanciranje Projekta hidravlične izboljšave oskrbe s pitno vodo petih dolenjskih občin, vreden 200 milijonov evrov, za kar bi večino sredstev prispeval EU (gre za drug projekt, ločen od poslovne cone).

Slabo pripravljen projekt?
Voda je rjava, okoli 100 ljudi v občini Škocjan pa je sploh nima. Občine so po besedah Kaplerja projekt pripravljale od leta 2007 in imajo vsa potrebna dovoljenja, vključno z izbranimi izvajalci in podizvajalci. A so nam iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odgovorili, da le ni tako. "Odločba o dodelitvi sredstev še ni bila izdana," so zapisali.

To, da rok za končanje gradnje poslovne cone v občini Škocjan skoraj sovpada z jesenskimi lokalnimi volitvami, pomeni, da je v Dobruški vasi pričakovati stopnjevanje napetosti.