Po Plečnikovem trgu in Plečnikovem podhodu bo po znamenitem arhitektu Jožetu Plečniku poimenovana tudi ulica, ki poteka od cerkve svetega Janeza Krstnika v Trnovem do Barjanske ceste, preden zavije vzdolž Barjanske ceste proti vrtcu. Na komisiji so sicer prejeli pobudo, da bi Barjansko cesto poimenovali v Plečnikovo avenijo, a je komisija presodila, da so trenutne razmere z označitvijo Barjanske ceste zmedene, ker je njena os dvakrat prekinjena.

Arhitekt Jože Plečnik je pustil izjemen pečat v Ljubljani, saj je med drugim načrtoval gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice, uršulinske gimnazije na Šubičevi, ljubljanskega pokopališča Žale, projektiral je tudi ljubljansko Tromostovje in ljubljansko tržnico. Plečnik je deloval tudi na Dunaju in v Pragi, najdejavnejši pa je bil v Ljubljani. Sicer je bil tudi zelo navezan na trnovsko župnijo, kjer je leta 1957 tudi umrl. Poimenovanje ulice po Jožetu Plečniku sovpada z njegovo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti.

Džamijska ulica brez stanovalcev
Džamijska ulica bo poimenovana po islamskem kulturnem centru – džamiji, katere gradnja poteka že skoraj pol stoletja, saj je islamska skupnost v Sloveniji svoj prvi zahtevek za dodelitev zemljišča oddala že leta 1969. Po mnenju komisije predstavlja islamski kulturni center "velika pridobitev za mesto, saj bo zgrajeni objekt potrdil civilizacijski in kulturni nivo razvoja MOL, koncept sobivanja, sožitja in mesta, ugodnega za bivanje svojim prebivalcem".

Ulica se bo na križišču Parmove in Livarske ulice odcepila proti zahodu, kjer bo pri islamskem kulturnem centru zavila na jug in se povezala s Kurilniško ulico. Ulica je sicer sestavni del projekta islamskega kulturnega centra, saj jo bo zgradila islamska skupnost v Sloveniji in jo predala MOL-u v uporabo. Na komisiji ob tem ugotavljajo, da v ulici ni stanovalcev, ki bi jih poimenovanje finančno obremenilo s spremembo bivališča.

Ljubljančani imajo radi žabe
Večno pot in stanovanjsko sosesko Mostec in Koseški bajer bo po predlogu povezovala Žabja ulica. Predlog je podalo Herpatološko društvo, ki ima sedež na ljubljanski Biotehnični fakulteti in je ob predlogu navedlo, da je v Ljubljani visoka biodiverziteta dvoživk. Društvo tudi ocenjuje, da imajo Ljubljančani radi žabe, saj se redno udeležujejo prostovoljnih akcij, v katerih žabe prenašajo čez cesto na Večni poti in jih s tem obvarujejo pred avtomobili.

Društvo ob tem navaja, da je posebnost žab tudi v tem, da so zaradi tanke kože zelo občutljive na onesnaženo okolje in uporabo pesticidov, tako oglašanje žab v okolici pomeni zdravo vodno okolje ali travnik, kjer so te živali našle svoj dom. Komisija za poimenovanje naselij in ulic pa ob tem navaja, da je območje blizu koseškega bajerja znano tudi po regljanju žab in zato primerno za poimenovanje Žabja ulica.

Park poimenovan po Kocbeku
Po pesniku, esejistu in politiku Edvardu Kocbeku pa bo po predlaganem odloku poimenovan park med Kocbekovo ulico, Topniško ulico, Linhartovo cesto in Železno cesto. Po Kocbeku je sicer poimenovana Kocbekova ulica, ki pa ni bila uveljavljena, kot je bilo predvideno, saj stavbe na tej ulici pripadajo Linhartovi cesti. S spremembo pa bo po Kocbeku poimenovana zelena površina.

Sicer pa osnutek odloka predvideva tudi popravke nekaterih predelov obstoječih ulic zaradi nastalih sprememb v urbanizaciji mesta. Skupni stroški vseh predvidenih sprememb pa znašajo po oceni komisije približno 5.345 evrov, saj bo treba postaviti okoli 25 hišnih tablic in 32 tabel za potrebno označitev ulic in parka. Sredstva za uveljavitev teh sprememb pa bo zagotovila Mestna občina Ljubljana.

Odlok bo v javni razpravi do 28. junija, komisija pa bo v tem času prejemala pripombe ali pobude pristojnih četrtnih skupnosti ter drugih zainteresiranih polnoletnih oseb, ki stalno ali začasno prebivajo na območjih, kjer so predvidene spremembe v poimenovanju.