Eden od sklepov konference, na kateri so sodelovali predstavniki nacionalnih točk članic Evropske unije, ki v svojih državah izvajajo enoletne programe za Rome, je bil, da je čas, da v ospredje stopijo mladi izobraženi Romi, ki bodo svojo skupnost zastopali ne samo na državni, ampak tudi evropski ravni.

Več kot sto udeležencev iz evropskih vladnih institucij in nevladnih romskih organizacij se je dotaknilo mnogih področij, od izobraževanja, zaposlovanja, opolnomočenja Rominj in skupnosti, mladih Romov do vključevanja Romov v politični proces. Predstavljeni so bili rezultati dveh večjih raziskav, ki so po mnenju nekaterih udeležencev skrb vzbujajoči.

Ena od raziskav, predstavljenih na srečanju, je pokazala, da kar 80 odstotkov Romov v Evropi, kjer po podatkih Evropske komisije živi okoli 12 milijonov Romov, živi pod pragom revščine. Druga večja težava, na katero so opozorili, je, da po statističnih podatkih vsak tretji Rom nima dostopa do pitne vode v lastnem gospodinjstvu in vsak deseti živi v gospodinjstvu brez elektrike.

Govor je bilo tudi o izboljšanju bivanjskih razmer romske skupnosti, vendar konkretnih predlogov, kako se bodo z izzivi, ki še vedno pestijo romsko skupnost, soočili po Evropi, ni bilo mogoče slišati.

Romi, ki so se udeležili srečanja, so opozorili še na nekatere stvari, ki jim ne posvečamo dovolj pozornosti. Tako je med drugim koordinator pri Mreži za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok REYN, Stanislav Daniel za Radio Slovenija povedal, »da moramo upoštevati tudi, kaj se dogaja pri otroku doma, v kakšnih razmerah živi, in ravno to se najpogosteje ne upošteva. Zato se toliko bolj pri ozaveščanju o pomembnosti kakovostnih predšolskih programov zavzemamo pri naši mreži.«

Preveč besed in premalo dejanj
Udeleženci konference so tudi opozorili, da se vse preveč govori in premalo naredi. Teodora Krumora, ki v Bolgariji v sklopu romskega društva Amalipé izvaja več programov izobraževanja za romske otroke in mladino, je poudarila, da pogreša medsebojno sodelovanje in povezovanje držav in samih vlad držav članic EU-ja.

»Vse več je anticiganizma in sovražnega govora, ki je dopuščen, in tu pogrešam odziv vlade. To se dogaja po celi Evropi. Če nečesa ne opredelimo za težavo, ta postane zakonsko sprejemljiva, in če nanjo ne opozorimo, o njej ne spregovorimo, lahko rečemo, da jo tudi podpiramo. In o tem bi se morali pogovarjati,« je za Radio Slovenija povedala Krumova.

Svoja mnenja so povabljeni Romi neposredno predstavnikom vlad in Evropske komisije zaupali drugi dan konference, ki je potekal v obliki interaktivnih delavnic, kjer so udeleženci bili razdeljeni v različne skupine.

Zelena mesta za Rome
Predstavniki romske skupnosti in vladnega urada za narodnosti so se sestali tudi s poslanko Tanjo Fajon in ji predstavili inovativno in optimistično idejo projekta Zveze za razvoj romske manjšine Preporod, v katerem bi ustvarili zelena mesta za Rome v Prekmurju.

V prvi fazi naj bi šlo za sajenje rastline miskantus, ki bi jo kot pravilno obdelano in predelano uporabili tudi kot obnovljivi vir energije za kurjavo. Fajonova je za Radio Slovenija povedala, da bi ideja lahko vzklila ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru.

Več truda za omejitev diskriminacije
Konferenco v Bruslju so sklenili z zaključnimi mislimi, da bo v prihodnje treba vložiti še več truda kot zdaj, da bi omejili diskriminacijo, segregacijo in antirasizem do Romov v Evropi. Člani Evropske komisije bi si želeli, da bi v naslednjih desetih letih v političnem svetu videli predvsem izobražene mlade Rome s funkcijo v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji, kjer bi zastopali romsko skupnost svoje države.

Ob koncu so predstavili še osnutek strategije dela z romsko skupnostjo, ki jo bo v naslednjem letu izvajala Malta, ki bo po Slovaški nasledila predsedovanje Evropski uniji.