Horvat Muc je med drugim dejal, da obstajajo pravne podlage za urejanje romskih naselij, vendar se ta urejajo samo tam, kjer se za to zanimajo lokalne skupnosti, pri čemer se velikokrat pozablja na Rome, ki živijo v urbanih središčih, in Sinte.

Predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer je poudarila, da so bivanjske razmere ključne pri urejanju stanja romske skupnosti. "Ločiti je sicer treba med stanjem v prekmurskih in dolenjskih romskih naseljih, a tudi v Prekmurju nimajo vsa naselja urejene infrastrukture. Kjer ima občina voljo in interes, se zadeve premikajo na bolje," je dejala Rošerjeva in dodala, da je pomembno sodelovanje občin, Romov in države, saj brez finančnih sredstev uresničevanje razvojnih projektov ni mogoče.

Po njenih opažanjih se manjšina občin na Dolenjskem zanima za reševanje težav Romov. "V zadnjem času je zelo napredovala trebanjska občina, lep primer dobre prakse je na konferenci predstavila občina Krško. Tudi novomeška občina bi morala v primeru Žabjaka prevzeti neko odgovornost in se zavedati, da je rešitev bivanjskih težav Romov dobra ne le zanje, ampak za celotno občino," poudarja Rošerjeva.

Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov (FRS) Slovenije, je prepričan, da je bila "prazna dvorana" na današnji konferenci dokaz, da je na področju reševanja bivanjskih težav Romov po Sloveniji malo dobrih praks. Po podatkih FRS-ja v 106 slovenskih romskih naseljih živi 8.000 Romov. "To pomeni, da imajo zaradi naselitve zunaj zakonitih okvirov otežen dostop do izobrazbe in trga delovne sile," je ugotovil Rudaš. Meni, da država kot odgovorna za reševanje romske problematike ne izvaja svojega poslanstva, medtem ko po drugi strani župani spretno "skrivajo" Rome. "V takšni občini je vloga romskega svetnika nehvaležna, zato pričakujem, da bo z dopolnitvijo Zakona o romski skupnosti v 5. členu določeno, da lahko v občinah, kjer župani ne bodo izvajali svojih pristojnosti iz naslova urejanja romskih naselij, državni zbor na predlog vlade razpusti občinski svet," je še dejal. Hkrati s tem pa je izrazil upanje, da se bodo primeri dobrih praks, predstavljeni na konferenci, dotaknili vseh županov, ki si zatiskajo oči pred urejanjem romskih naselij.

Rudaš je še prepričan, da bi lahko država več naredila za reševanje romskih težav, tudi tako, da bi občinam pomagala pripravljati prostorske načrte in prek rednih razpisov sofinancirati ustrezne projekte. Glede vloge instituta romskega svetnika pa pričakuje, da bodo romski volivci na naslednjih volitvah izbrali izobražene, dobre, strpne in odgovorne ljudi, da bodo znali občine pripraviti k udejanjanju njihovih pristojnosti. "Razočarani smo nad občinami Škocjan, Ribnica, Kočevje, Novo mesto in Beltinci. Ob tem nas upravičeno skrbi, da bodo morali njihovi župani prej ali slej prevzeti odgovornost za izgubljene romske generacije," je bil jasen Rudaš.

Uslužbenka Občine Krško Simona Lubšina je opisala prizadevanja za legalizacijo romskega naselja Drnovo, ki naj bi jo dosegli v nekaj letih. "Romi so doslej odkupovali zemljišča na podlagi aktov, ki ne omogočajo vpisa v zemljiško knjigo. Zaplet želi krška občina rešiti prek razpisa, na katerega se je prijavila kot odkupiteljica omenjenih zemljišč. Ko bodo v njeni lasti, bo uredila razmerje z Romi, ki bivajo na njih," je razložila Lubšina.