"Radi bi dosegli, da bi Zakon o romski skupnosti dejansko zaživel življenje, da bi ga lahko Romi uporabljali, država pa bi imela vzvode, ki bi nekatere lokalne skupnosti – ki so danes problematične – vendarle prisilili v sodelovanje. Samo to si želimo: sodelovanje!" je po javni predstavitvi mnenj ob spremembah Zakona o romski skupnosti pojasnila Vonta. Upa, da se bo spremenil tudi zakon o lokalni samoupravi, ki bi omogočil nujne spremembe.

Sprostiti strelivo
"Gre za izrazito občutljivo področje. Zato je bistveno, da se veliko pogovarjamo, četudi prihajajo v ospredje tudi osebne zamere. Pomembno je, da se skozi javno razpravo in način pogovora 'strelivo sprosti' ter da pridemo do boljše rešitve in neke stopnje soglasja," je dejala Vonta in se zavzela za multidisciplinarni pristop in medresorsko povezovanje pristojnih ministrstev in ustanov.
Konkretno opredeliti pravice
V Zvezi Romov Slovenije si prizadevajo, da bi se konkretneje opredelile posebne pravice, ki Romom kot avtohtoni etnični skupnosti pripadajo po ustavi; vlada naj o njihovem izvrševanju redno, vsako leto poroča državnemu zboru; financiranje pa naj bo zagotovljeno po vzoru madžarske in italijanske manjšine. Predsednik zveze Jožek Horvat - Muc se zavzema, da bi se spremenil tudi 39. člen zakona o lokalni samoupravi, ki bi zagotovil tudi sodelovanje občin oziroma bi občinam, kjer živijo Romi, zagotovil posebna sredstva za dejavnosti romske skupnosti.
Nočejo ločevanja na avtohtone in Rome priseljence
V Zvezi romskih skupnosti Umbrella – Dežnik zavračajo ločevanje Romov na avtohtone in neavtohtone. V Sloveniji živi okrog 12.000 Romov, polovica je priseljencev. "Želimo enako obravnavo tudi za priseljene Rome, da tudi v Ljubljani, Mariboru in drugod v občinah dobijo svojega romskega svetnika in da se vključijo v Svet romske skupnosti," je dejal njihov predstavnik Haris Tahirovič.
Strokovno podkrepiti delovanje Sveta
Samuel Friškič iz projektne skupine Romano Kher – Romska hiša – se je zavzel za to, da dobi Svet romske skupnosti več strokovne pomoči, ki bi operativno okrepila delovanje Sveta. Hkrati pa bi bil strokovnjak podpora romskim svetnikom pri uveljavljanju prave romske skupnosti, njegov sedež pa je po njegovem mnenju nujno treba preseliti iz Murske Sobote v Ljubljano.

Romi so sposobni za demokracijo
"V Svetu romske skupnosti morajo biti samo legitimno izvoljeni predstavniki Romov na volitvah, in ne delegirani. Pogrešamo demokracijo, ki smo jo Romi sposobni razvijati," je opozoril Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov. Tudi on se je kot večina udeležencev posveta zavzel za urejanje pravnega in drugega položaja romskih naselij, tudi s sredstvi iz proračuna in skladov EU-ja.
Izobraževanje in štipendije za Rome
Marija Baranja iz skupine Romano Kher - Romska hiša je poudarila pomen izobraževanja Romov, uvedbo romskega jezika kot izbirnega predmeta v krajih, kjer živijo Romi, vzpostavitev štipendijskega sklada za Rome. V javnem sektorju predlaga pozitivno diskriminacijo, podjetjem, ki bi zaposlovala Rome, pa bi se zaradi družbene odgovornosti priznale ugodnosti.
Na katastrofalno slabo zaposlovanje Romov je kazal tudi strokovnjak Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Miran Komac, saj se da iz smetišča v petih, šestih letih narediti urejeno romsko naselje z vodo, elektriko, asfaltiranimi ulicami, kar dokazuje naselja Hudeje. "Kaj zdaj še manjka? Znanje, ki bi Romom omogočilo, da bi kot vsi drugi prebivalci odšli na delo," je izpostavil. Poudarja, da je ključno, da župani občin z romskimi naselji uvidijo, da ima vsa skupnost, ne le Romi, korist od ureditve.
Peticija za manj pravic Romom
Te koristi še vedno ne uvidijo v Mednarodnem društvu za nadzor varovanja človekovih pravic, kjer so sprožili peticijo za krčenje romskih pravic. "To me žalosti, ker kaže na nerazumevanje in nepoznavanje stvari. Igramo se z nevarnimi rečmi, na tak način zagotovo ne bomo prišli do dobre rešitve za vse," je Tamara Vonta komentirala pobudo društva, katerega članica Rezka Grčman je tudi na posvetu dejala, da "imajo Romi privilegije", državo pa je pozvala k zaščiti večinskega prebivalstva. Podobno je bilo slišati tudi iz ust Silva Mesojedca, vodje regionalne iniciative, ki meni, da so romska naselja rezervati. Občinska svetnica iz Kočevja Alenka Jelenovič je celo napovedala "uporabo vseh sredstev proti povečevanju romskega naselja v Kočevju, kjer je že največ Romov", zaradi česar se prebivalcem godi krivica.