V raziskavi novogoriške fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), katere tema so bili tokrat slovenski medkulturni odnosi, je večina oz. 70,6 odstotka izmed 910 anketirancev navedla, da drugim narodom in kulturam ne zaupajo manj kot pripadnikom lastnega naroda in kulture.

Med 28,9 odstotka anketirancev, ki imajo včasih zadržke pri zaupanju drugim narodom in kulturam, je največji delež najmanj izobraženih (43,9 odstotka), nato pa se z višanjem izobrazbe ta delež manjša. Med najvišje izobraženimi drugim manj zaupa le petina anketiranih.

Sicer pa je zaupanje drugim narodom in kulturam letos nekoliko nižje kot lani, vendar vseeno višje v primerjavi s prejšnjimi leti.

Anketirancem, ki manj zaupajo drugim narodom in kulturam, se v povprečju zdijo najbolj zaupanja vredni Nemci, sledijo pa jim Avstrijci, Angleži, Francozi, Japonci in Makedonci.

Najmanj zaupanja vredni pa so po mnenju slabih 30 odstotkov vprašanih Romi, ki jim sledijo Arabci, Indijci, Albanci, Kitajci, temnopolti Afričani, Judje, Bošnjaki, Hrvati in Italijani.

Med pripadniki verskih skupnosti so glede zaupanja na prvem mestu katoliki, sledijo jim pravoslavci, ateisti in protestanti, na zadnjem mestu pa so uvrščeni muslimani.

Zaupanje vladi pada
Zadnji Slovenski utrip je deloma posvečen tudi slovenski aktualnopolitični sceni. 70,3 odstotka anketiranih je odgovorilo, da ne podpira zdajšnje vlade, medtem ko je glas podpore trenutna vlada dobila pri 23,3 odstotka anketirancev. Prejšnji mesec je vlado denimo podpiralo 33,5 odstotka vprašanih.

Med političnimi strankami je najbolj popularen SD, ki bi ga na volitvah volilo 9 odstotkov, nato sledita SDS (7,3 odstotka) in PS (5,7 odstotka).

Novi davki za ohranjanje javnega sektorja
Največ vprašanih (64,7 odstotka) meni, da gre pri sporu med Bratuškovo in Jankovićem za namišljen konflikt, ki je namenjen odvračanju pozornosti od dejanskih težav. Približno enak odstotek vprašanih (64,9 odstotka) je izrazil mnenje, da preložitev kongresa stranke Pozitivne Slovenije ni skladna z demokratičnimi načeli.

Nekoliko več (76,5 odstotka) jih ne verjame, da je predlagani proračun vlade zasnovan na realnih predpostavkah. 65,3 odstotka vprašanih meni, da gre pri uvajanju novih davkov za izčrpavanje gospodarstva, da bi ohranjali preobsežni javni sektor.