Območje je razdeljeno v tri varstvena območja glede na naravne značilnosti, ogroženost rastlinskih in živalskih vrst ter obstoječo rabo in urbaniziranost, so pojasnili na občini. Prvo varstveno območje obsega kopno in morje z obrežjem na skrajnem delu rta, zgornji rob klifa in 250 do 450 metrov širok pas obalnega morja s podvodnim grebenom.

V drugo varstveno območje sodijo gozdna maska v zaledju zaliva Sv. Jerneja in območji naravno ohranjenega morja ter morskega obrežja. Tretje, z najmanj strogim režimom, zajema urbanizirane dele narave in kopnega, sleme polotoka s kmetijskimi površinami in posameznimi poselitvenimi enotami ter dele obalnega morja in obrežja.

Na občini so še zapisali, da so v javnih razpravah izmenjali stališča z vsemi deležniki. Ti so v ustanovitvi parka po navedbah občine prepoznali priložnosti za vzdržen razvoj, ohranitev kakovosti naravnega okolja in trženje produktov ter storitev z višjo dodano vrednostjo.

Nasprotovanje civilne iniciative
Z načrti občine se medtem ni strinjala Iniciativa za prihodnost Ankarana. Po poročanju Primorskih novic je civilna iniciativa s predlogom, pod katerega se posamezniki niso podpisali samo kot krajani, temveč kot politične osebe, vodje lokalnih izpostav strank SMC, SD in DeSUS, svetnike pozvala k zavrnitvi odloka o ustanovitvi parka. Opozorili so, da bo krajinski park Debeli rtič pretirano omejil bodoči razvoj občine.

Župan Gregor Strmčnik je po drugi strani prepričan, da bo Slovenija tudi s tovrstnimi ukrepi še naprej ostala eno biotsko najbolj raznovrstnih območij v Evropi in svetu, kar ima poseben pomen za prihodnje generacije.