Posamični nabiralci ne bi bili težava, ob množičnem obisku pa so marsikatero od priljubljenih planinskih točk že precej osiromašili in izropali. Cvetje in zelišča nad gozdno mejo se marsikje ne morejo tako hitro obnoviti, kot jih trebijo »vrečkarji«. Zato naravovarstveniki opozarjajo, da je gorsko cvetje najlepše in najkoristnejše v naravi. Obiskovalci gora naj s seboj v dolino vzamejo le lepe spomine, fotografije, cvetju, ki žari v živahnih barvah, pa naj omogočijo, da bo razveseljevalo še druge.

V naravi so bitja, tudi rastline, bolj soodvisna, mnogo bolj povezana med sabo, kot si nekateri predstavljajo. Če iztrebimo eno vrsto, to vpliva tudi na druge vrste in narava tistega območja ni več tisto, kar je bila pred človekovimi posegi.

V gorah, nad gozdno mejo, rastline uspevajo v precej zahtevnejših razmerah kot tiste v nižinah. To so pionirji, ki se borijo za življenje v precej krajših letnih obdobjih. Kljubujejo mrazu, vetrovom, tudi vročini, suši in ultravijoličnemu sevanju ter dajejo življenje tudi višjim legam, zato si zaslužijo občudovanje. Razne čajčke in druge napitke ter mazila si lahko pripravimo tudi iz zelišč, ki uspevajo v ugodnejših razmerah v nižjih predelih. Naj redke, celo ogrožene rožice uspevajo in cvetijo tam, kjer so. Zaslužijo si naše spoštovanje in življenje bre naših posegov. Če jih pustimo tam, jih bomo lahko še velikokrat hodili občudovat. Ne le mi, tudi drugi, svoje prijatelje pa lahko razveselimo tudi z njihovimi podobami na posnetkih s fotoaparati, telefoni in drugimi mediji.

Zdaj na pobočjih Golice cvetijo množice ključavnic ali narcis. Včasih so jih nabirali cela naročja in so jih v Ljubljano vozili prodajat kar s koši. K sreči tega ne počno več. Čeprav samo nabiranje ključavnic ni ogrozilo v tako hudi meri, kot si nekateri predstavljajo - bolj so jih ogrožali posegi kmetov na travnikih, je prav, da jih ljudje ne nabirajo več tako. Tudi domačini se vse bolj zavedajo njihovega pomena in se že odločajo za kasnejšo košnjo, drugačno gnojenje in varovanje »svojih ključavnic«.

Na število teh cvetk pa vplivajo še številni drugi dejavniki. Ob sodelovanju domačinov in ozaveščenosti tistih, ki jih prihajajo občudovat, pa lahko upamo, da bodo še dolgo razveseljevale ljubitelje narave. V teh dneh spet cvetijo tudi množice encijanov, jegličev in drugih cvetic na pobočjih Karavank. Včasih so za njihova rastišča vedeli le redki, zdaj pa jih obiskuje vse več navdušencev. Prav je, da se vsi zavedamo bogastva, ki ga predstavljajo, in da se tudi vsi potrudimo, da to ohranimo še zanamcem.