"Koalicije so vselej problematične, saj moraš znotraj njih vedno sprejemati kompromise, obenem pa v nekem trenutku postaneš tudi selektiven, saj imaš podporo vselej zagotovljeno," meni Avgust Heričko, kandidat NSi-ja za novega župana Maribora.

Čeprav stavi predvsem na svoja bogata znanja s področja gospodarstva, ki si jih je pridobil, ko je več let delal v vodstvih več gradbenih podjetij, pa Avgust Heričko ni novinec niti na političnem prizorišču. Kot član stranke DeSUS-a je namreč že kandidiral tako na lokalnih kot tudi parlamentarnih in evropskih volitvah, sedel pa je tudi že v mestnem svetu. Leta 2010 je Heričko po razprtijah v stranki DeSUS na lokalnih volitvah kandidiral s svojo Listo upokojencev Maribor, kar je vodstvo DeSUS-a tako zmotilo, da so se na koncu s Heričkom sporazumno razšli, Heričko pa je svojo politično pot nadaljeval v stranki NSi, ki je tudi podprla njegovo župansko kandidaturo.

Upokojeni 60-letni Heričko je prepričan, da so dogodki v Mariboru, ki so do odstopa pripravili Franca Kanglerja, povezani s splošnim nezadovoljstvom ljudi, ki si v upešanem gospodarstvu čedalje težje zagotavljajo preživetje. Zato je tudi prepričan, da nezadovoljstva ljudi še ne bo tako kmalu konec, saj meni, da na ravni države premalo razmišljajo o zagonu gospodarstva in preveč o varčevanju, ki tegobe ljudi še poglablja. "Ljudje bi radi delali, a služb ni," trdi Heričko, ki je prepričan, da edino rešitev za gospodarske razmere predstavljajo javna naročila.

Kaj je bil povod za vašo odločitev, da boste kandidirali za župana?
Mene so h kandidaturi nagovorili predvsem zaradi mojih znanj z gospodarskega področja. Glede na to, da sem bil celotno življenje v gospodarstvu in glede na mnenje večine Mariborčanov, ki se je izkazalo tudi v javnomnenjskih raziskavah, da je v Mariboru treba poskrbeti za nova delovna mesta in revitalizirati gospodarstvo, so tisti, ki so me nagovarjali, menili, da bi bil pravi kandidat. Sam sem namreč vrsto let delal v vodstvih več gradbenih podjetij, tako da imam nekaj pojma o gospodarstvu. Mesec dni sem okleval, preden so me pripravili h kandidaturi.

Kaj je po vašem mnenju v Mariboru šlo narobe, da je sprožilo dogodke, ki so pripeljali v trenutni položaj?
Sicer sem mnenja, da se je v Mariboru v zadnjem obdobju dosti naredilo, a je trenutna splošna gospodarska situacija problematična. Zaradi tega pa so tudi ljudje, povsem razumljivo, tudi na splošno zelo nezadovoljni. V tem kontekstu je bila velika težava, uvedba radarjev, ki so postali povod za izražanje nezadovoljstva. Radarji so bili po mojem mnenju tudi povsem neprimerni, saj se mi v trenutni gospodarski situaciji ne zdi prav, da se ljudem iz žepa vzame še dodatnih 10 milijonov evrov. Gotovo ni naloga župana, da bi ljudi učil spoštovanja zakona in reda. Župan ima druge naloge.
Kako kot Mariborčan gledate na proteste, ki so se razširili tudi po drugih krajih v Sloveniji, in kako gledate na kulturni praznik, ko se je zgodila vseslovenska ljudska vstaja na eni in Zbor za republiko na drugi strani?
Težava je prav v splošnem gospodarskem stanju. Ljudje se spopadajo z težavami pri zagotavljanju osnovnih eksistenčnih pogojev zase in za svoje družine, saj ni služb in dela zanje. Tako da bi se, tudi če ne bi bilo radarjev, verjetno našel nek drug povod. Situacija pa tudi z županovim odstopom še zdaleč ni rešena. Sam menim, da ne zgolj na ravni mesta, temveč na ravni celotne države premalo razmišljamo o tem, kako bi čim prej zagnali gospodarstvo. Potrebno je sicer zmanjševanje stroškov, ne pa tudi varčevanje, saj to še bolj zapira pretok denarja in s tem težave ljudi le še poglablja. Vsa druga gospodarstva, ki so prišla v krizo, so z javnimi naročili spodbudila dogajanje in kroženje denarja. To je tudi edini način. Ljudem je treba zagotoviti delo. Ko bo nekdo delal, bo tudi trošil, poskrbeti pa je treba, da bodo ljudje trošili doma. Če bodo k nam prihajali delat tujci, bodo odnesli denar ven in ga trošili zunaj. Tu se mi, denimo, zdi popolnoma zgrešen projekt Teš 6, saj gre za velikansko državno investicijo, delavci so pa zunanji, kar je nesprejemljivo. Če želimo pognati domače gospodarstvo, potrebujemo domače delavce. Tuji delavci poganjajo tuje gospodarstvo, in ne domačega.
Kar zadeva Zbora za republiko, bi rekel, da tovrstne manifestacije ne prinašajo gospodarske koristi. Sam gledam vse skozi prizmo novo ustvarjene vrednosti, ki je gibalo vsega. Premikanje sredstev iz enega žepa v drugega ni rešitev, pri tem pa je popolnoma vseeno, za katero vlado gre. Če vlada ne bo naredila koraka k novo ustvarjeni vrednosti, se bodo težave nadaljevale.

Kakšno je vaše stališče do zahtev, da bi morali odstopiti tudi mestni svetniki? Ali bi obstoječi svet lahko ogrozil delovanje novega župana?
Sicer po zakonu ni dolžan odstopiti nihče, niti župan. Je pa to stvar osebne moralne presoje vsakega posameznika, in če se je župan odločil, da je prevzel odgovornost za svoja dejanja, je treba upoštevati tudi to, da ga je pri njih, ne nazadnje tudi pri radarjih, podprl mestni svet. Če ga ne bi, radarjev ne bi bilo. In če je župan svojo odgovornost zanje prevzel z odstopom, bi se lahko po njem zgledovali tudi mestni svetniki. Kljub temu pa je težko podati dokončno sodbo, kaj bi bilo prav. Mestni svet namreč sestavlja 45 ljudi in na koncu koncev je za novega župana vseeno, ali je to teh 45 svetnikov ali pa gre za druge. Z obojimi bo moral sodelovati. Mene trenutni mestni svet ne moti, saj sem že dejal, da ne bi gradil koalicije, temveč morajo biti predlogi župana dovolj dobri, da jih bo večina sprejela. Koalicija je vselej problematična, saj je znotraj nje treba sklepati kompromise in vselej ostaneš neki stranki nekaj dolžan. Obenem pa je težava koalicije tudi to, da v nekem trenutku postaneš neselektiven, ker imaš sprejetje predloga vnaprej zagotovljeno. Zato koalicija po mojem mnenju ni prava pot. Prava pot je, da večina prepozna tvoj predlog kot dober, in sicer ne glede na to, ali gre za ljudi z levice ali desnice.

Franc Kangler je za seboj pustil več nedokončanih projektov. Bi jih vi, če bi bili izvoljeni, izpeljali do konca?
Prav je, da se nadaljujejo vsi projekti, ki bodo v dobro mestu. Tisti projekti, ki merijo na večje število ljudi, so dobri, in to je, denimo, mariborska knjižnica. To je prav gotovo eden izmed projektov, za katerega se mi zdi sramotno, da še ni v fazi realizacije. Nasprotno pa se mi zdi, da bi ta hip veljalo razmisliti o gradnji Maxa, za katerega je vprašanje, ali je sploh potreben ta hip v tej situaciji oziroma ali ne bi veljalo počakati na boljše čase.