Svetniki so prikimali tudi osnutkoma proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023. Ta sta težka 417 oz. 416 milijonov evrov.

Po besedah vodje občinskega oddelka za finance in računovodstvo Saše Bistan se bo Mestna občina Ljubljana (MOL) v vseh proračunskih letih zadolžila za po 20 milijonov evrov, ob tem pa bo letos odplačala 14,2 milijona, v prihodnjih dveh letih pa po 14,5 milijona evrov. Nekatera posojila namerava občina v teh letih tudi dokončno poplačati. Stanje zadolženosti je sicer konec lanskega leta znašalo 98,4 milijona evrov.

Med projekti na področju kulture, ki se jih bo v teh letih lotila občina, je Bistanova med drugim izpostavila konec celovite prenove nekdanje Cukrarne, projekt obnove Roga in gradnjo minipleksa v podhodu Ajdovščina. Obsežno namerava občina vlagati tudi v športno infrastrukturo, med drugim v Plavalni center Ilirija in Atletski center Ljubljana.

Svetnico SAB-a Mašo Kociper je razveselilo predvsem napovedano povečanje sredstev za investicije, "da bodo Ljubljančani lahko še naprej spremljali razcvet mesta". Pozdravila je tudi povečanje sredstev za javni stanovanjski sklad. "Veseli me, da se nam v prihodnjih nekaj letih obetajo nova stanovanja, ki bodo, upam, odgovorila na vse večje potrebe, zlasti med mladimi," je dejala.

Stanovanjska problematika

Občina bo letos občinski javni stanovanjski sklad dokapitalizirala s približno sedmimi milijoni evrov, s približno enakima vsotama tudi prihodnji dve leti. Med večjimi projekti stanovanjskega sklada bo gradnja soseske s 360 stanovanji na območju komunalne cone na Povšetovi ulici.

Da je stanovanjska problematika med mladimi pereča, se je strinjala tudi Mojca Sojar (NSi), a, kot je dodala, morda ni potrebno, da vsi mladi pridejo živet v Ljubljano, ampak da ostanejo tam, kjer so. "Seveda bi se morala tam odpirati delovna mesta, na kar pa MOL ne more vplivati," je poudarila. Sojarjevo veseli tudi, da se spodbuja izobraževanje v Ljubljani, a je izpostavila, da ni vse, če se zgolj sanirajo vrtci in šole.

Tudi Mojca Škrinjar (SDS) je pozdravila vlaganje v osnovne šole, zlasti v tisto v Zalogu, ki je bila po njenih besedah dolgo zanemarjena. Izpostavila je, da je letošnji proračun rekorden, pri čemer jo je zanimalo, zakaj se mora občina zadolžiti za 20 milijonov evrov. Pohvalila je vlaganja v kulturo: "Denar, naložen v kulturo, nikoli ni izgubljen."

Izgubljen boj za naziv prestolnice kulture

Je pa svetnico SDS-a razžalostilo, da je Ljubljana izgubila boj za naziv Evropska prestolnica kulture 2025, ob čemer se je vprašala, ali ni vzrok za neuspešno kandidaturo morda propadajoč Plečnikov stadion. Župan Zoran Janković ji je odvrnil, naj o tem vpraša ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki ga je označil za "res zanič ministra".

Svetnico Asto Vrečko (Levica) je medtem zmotilo, da je v proračunske dokumente vključena garažna hiša pod osrednjo ljubljansko tržnico. Občina prihodnje leto za izdelavo projektne dokumentacije za omenjen projekt namenja 1,145 milijona evrov, leta 2023 pa so projektu namenjeni trije milijoni evrov. Svetnica je prepričana, da je projekt v nasprotju s trajnostno prometno politiko, saj, kot je izpostavila, projekt promet vodi v mesto, ne pa iz mesta. Prav tako bo garažna hiša po njenih besedah povzročila več onesnaženosti in hrupa. Predlagala je, da občina ta sredstva raje nameni za trajnostno mobilnost.

Vodja svetniškega kluba Levice Milan Jakopovič se je zavzel za povečanje sredstev za socialne projekte, s pomočjo katerih bi v občini blažili posledice epidemije covida-19, ki bodo, kot je opozoril, dolgotrajne in težke. Izpostavil je zlasti brezdomce in starejše, pri čemer bi v Levici več vlagali v širjenje kapacitet za brezdomce in v programe za preprečevanje brezdomstva, prav tako bi stranka vlagala v širjenje dnevnih centrov za starejše.

Jožefa Horvata (NSi) je zmotilo, "da so zadeve v proračunskih dokumentih prenapihnjene, zlasti na področju prodaje nepremičnin". Prepričan je, da bo potreben nov rebalans.
Svetniki so po dolgi razpravi tako rebalansu letošnjega proračuna kot osnutkoma proračunov za prihodnji dve leti prižgali zeleno luč.

80 evrov globe za neplačilo parkirnine

Ljubljanski mestni svetniki so prikimali uvedbi 80 evrov visoke globe za voznike, ki v javnih parkirnih hišah ne plačujejo parkirnine. Mestni svet je tako prižgal zeleno luč predlogu sprememb odloka o urejanju prometa. Kot so v obrazložitvi ukrepa zapisali v občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, je namreč v zadnjem času zaznati večje število primerov, ko se zavezanci za plačilo parkirnine na javnih parkiriščih in v parkirnih hišah na najrazličnejše načine izogibajo plačilu parkirnine. Po oceni Ljubljanskih parkirišč in tržnic je takšnih primerov v povprečju približno 400 na mesec.

V SDS-u se po besedah svetnika Igorja Horvata s predlogom nikakor ne strinjajo. Kot je dejal, gre po njihovem mnenju predvsem za to, da se disciplinirajo meščani in obiskovalci mesta. Horvat je prepričan, da zaradi 80-evrske globe ne bo izboljšanja stanja ali manj prekrškarjev. "Preprosto se da zadevo rešiti s postavitvijo dvojnih zapornic," je poudaril.

Preimenovanje ulic, parkov in trga

Svetniki so prikimali tudi osnutku odloka o spremembah poimenovanja ulic parkov in trga. Med drugim je komisija predlagala, da trenutno slepa cesta v nakupovalnem središču BTC, ki se v prvem krožišču na Letališki cesti v smeri od Kajuhove ulice proti obvoznici odcepi proti severozahodu in se po 235 metrih slepo konča pred ograjo, nosi ime Beograjska ulica. Prav tako bo na območju BTC-ja novo ime dobila glavna dostopna cesta do Ikeine trgovine, in sicer Švedska ulica. Za Bežigradom bo ulica, ki se od Džamijske ulice odcepi proti severu k Železniškemu muzeju, nosila ime Sarajevska ulica.

Cesta med Pilonovo ulico in Kamnogoriško cesto bo po predlogu komisije ime nosila po matematiku Ivanu Vidavu, ulica med Jurčkovo cesto in Potjo spominov in tovarištva pa po borcu in poveljniku ljubljanske brigade, ki je 9. maja 1945 osvobodila Ljubljano, Alojzu Kajinu. Komisija je predlagala še poimenovanje ulic po dveh zaslužnih Slovenkah – pevki Marjani Deržaj in akademski slikarki Metki Krašovec. Njuno ime bosta nosili ulici v nastajajoči soseski Vile Bokalce.

Ulica med parcelo, kjer bo stal NUK II, Trgom francoske revolucije, Križankami in Zoisovo cesto bo Hieronimova ulica po vsestranskem izobražencu, ki je živel približno med letoma 347 in 400 in je avtor latinskega prevoda Biblije. Hieronim se je dopisoval z Emonci, zato bi po njem nosila ime ulica na območju nekdanje Emone. Na Rakovi jelši bo dostopna cesta k na novo nastajajoči soseski predvidoma nosila ime Ulica Ekvorna po starodavnem koliščarskem božanstvu iz predrimskih časov.

Park med Ulico 7. septembra, Glinškovo ploščadjo, Ulico Rezke Klopčič in Mucherjevo ulico bo v prihodnje nosil ime Centralni park soseske Ruski car, park s športnimi površinami med stanovanjskimi bloki na Bratovševi ploščadi, pešpotjo ob enoti Ajda Vrtca Ciciban, Ulico prvoborcev in Slovenčevo ulico pa bodo imenovali Športni park Bratovševa ploščad. Pri križišču Zaloške in Zadobrovške bo v prihodnje trg med cerkvijo, župniščem in kaplanijo nosil ime Trg device Marije.