Sneg je Ljubljano pobelil pred tednom dni. Nekatere kolesarske steze so bile zasnežene še dolgo po tem, ko so bile ceste že popolnoma očiščene snega, ali pa kupi snega, ki jih je plug odrinil s ceste, na njih kopnijo še danes. Ponekod narinjen sneg zapira prehod na pločnike in pešpoti, tam je z invalidskim ali otroškim vozičkom še vedno težko prečkati cesto in prestopiti na pločnik.

Prednost imajo pločniki ob avtobusnih postajališčih, šolah, vrtcih ...

Kot so za MMC pojasnili na Mestni občini Ljubljana, se površine za pešce čistijo ob vseh glavnih cestah, zimska služba pa prednostno uredi dostop do šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in podobno. Prav tako očistijo pločnike ob avtobusnih postajah v dolžini 20 metrov oziroma 40 metrov ob najbolj obljudenih postajališčih. "Med izvajanjem čiščenja so očiščeni pločniki ob lokalnih glavnih cestah in avtobusnih progah mestnega potniškega prometa po prioritetnem programu, ki je sestavni del načrta. V središču mesta in ob avtobusnih progah ter lokalnih glavnih cestah se začne s čiščenjem pločnikov in peščevih površin pri debelini snega 5 cm, na vseh preostalih peščevih površinah pa pri debelini snega 10 cm," so zapisali.

Kot so dodali, se izjemoma ob lokalnih glavnih cestah in progah mestnih avtobusov, kjer odriv snega na pločniku ni mogoč, očisti v času akcije samo en pločnik na tisti strani ceste, kjer je manj ovir. Tako je bila pred podvozom, kjer se srečata Celovška in Tivolska cesta res očiščena le ena stran pločnika in sicer tista, ki vodi do zapore za pešce.

"V križiščih kolesarskih stez in pločnikov praviloma ne zasipavamo"

Pločniki ob preostalih prometno manj obremenjenih cestah pa se čistijo po končani akciji, upoštevajoč tudi vremenske razmere oziroma vremensko napoved. Preostale površine za pešce izvajalec očisti po končani akciji, če je to tehnično izvedljivo (zmrznjen, pohojen sneg) oziroma posuje s primernimi posipnimi materiali, s peskom ali mešanico soljo in peska. "Kjer potekajo kolesarske steze po cestišču, se te čistijo hkrati s pluženjem ceste, kjer pa potekajo zunaj cestišča, se čistijo hkrati s pločnikom," so pojasnili na MOL-u.

Na pripombo, da narinjen sneg z očiščenih cest ovira dostop na pločnik ali kolesarsko stezo, MOL odgovarja, da se sneg večinoma odrine ob stran oziroma na primerno mesto, kjer najmanj ovira uporabnike prostora. "V križiščih kolesarskih stez in pločnikov praviloma ne zasipavamo. Na podlagi ogledov na terenu, poročil zimske službe, ocene zapadle količine snega in pobud z odvozom snega zagotovimo dodatno preglednost na območjih, kjer ocenimo, da je to potrebno (npr. v križiščih, v okolici šol in vrtcev, postajališč javnega prevoza, dostopi za gibalno ovirane, mestno središče …), vendar je treba razumeti, da ne moremo snega odpeljati prav z vseh javnih površin v Ljubljani, saj bi bilo to negospodarno in neučinkovito."

Na Rožnik z derezami

Kot poročajo ljubljanski sprehajalci, se je v teh dneh, ko se sneg čez dan taja, ponoči pa voda zmrzuje v led, na Rožnik najvarneje povzpeti po glavni poti od gostilne Čad do Cankarjevega vrha. Ta pot je očiščena, druge so zasnežene in poledenele in marsikomu je že zmanjkalo tal pod nogami. Zakaj jih mestne službe ne očistijo?

Kot so nam pojasnili v službi Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib pri javnem podjetju Voka Snaga, se za posipavanje in odmrzovanje zaledenelih površin najpogosteje uporablja sol, ta pa bi tlom v gozdu škodovala. "Ob tajanju snega, odtoku in pluženju sol konča v tleh v bližini cest in pločnikov in se lahko razširi na desetine metrov stran. Kopičenje soli v tleh poruši strukturo tal, zvišuje pH, poveča stopnjo nitrifikacije, poveča vpliv težkih kovin s cest na rastline. Prav tako lahko zmanjša dostopnost pomembnih hranil za rastline," opozarjajo. Zato v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ni dovoljeno posipavati tal s soljo.

"Dočakali smo zimske temperature, ki v večjem delu parka vodo spreminjajo v led. Poti zato niso nič manj vabljive, vseeno pa je potrebna previdnost in nekaj predpriprave," so ob zapadlem snegu zapisali v Krajinskem parku in ponovno opozorili, da je krajinski park zavarovano območje narave, zato se poti v gozdnem delu ne posipavajo niti s peskom. "Za varen korak zato na teh poteh svetujemo dobro obutev in pripomočke za boljšo stabilnost."

Kot nam je povedala sprehajalka s psom, za sprehod po Tivoliju in pri vzponu na Šišenski hrib uporablja dereze, zaledenele poti pa so nevarne tudi za pse. Tudi v Krajinskem parku predlagajo uporabo derez ali podobnih pripomočkov, ki jih lahko namestimo na obutev, in uporabo pohodniških palic. Če se na vrhu Rožnika slučajno znajdete brez opreme in vas skrbi, kako boste sestopili po zaledenelih poteh, lahko dereze kupite tudi v Gostilni Rožnik. Stanejo 10 evrov, a kot so nas opozorili, jih nimajo prav veliko na zalogi.