Monografijo je izdala celjska založba Fit media v nakladi 1.300 izvodov in na 176 straneh. Monografija obsega tri poglavja, ki razgrinjajo večstoletni razvoj sedanje krške občine. Glavni poudarek je na sodobnem razvoju Krškega, predvsem v obdobju po osamosvojitvi Slovenije, ki ga dopolnjuje tudi širok izbor fotografij.

Po besedah enega izmed dveh urednikov, Jožeta Volfanda, druga je Vanesa Čanji, so v knjigi želeli z vsebino in fotografijo orisati razvojni lok, posebnosti in privlačnosti Krškega. Ob tem Volfand dodaja: "Krško je svojo kulturno moč pokazalo že pred stoletji z najpomembnejšimi slovenskimi reformatorji, Jurijem Dalmatinom in Adamom Bohoričem. Njihova Biblija skupaj z raziskovalcem Janezom Vajkardom Valvazorjem z oblikovalsko veščino zasije tudi na ovitku knjige ob nekaterih drugih identitetnih motivih občine Krško – od jedrske elektrarne do najstarejšega slovenskega gradu v Brestanici, pa do nasadov jablan, spidveja in hidroelektrarne na Spodnji Savi."

Knjiga je delo treh avtorjev
Tri poglavja so prispevali trije avtorji. Alenka Černelič Krošelj je v pregledu zgodovine, ki nosi naslov "Dve reki, dve deželi, dve škofiji, ena občina in njena stoletja …", listala po večstoletni kroniki, od arheološkega rimskega najdišča Neviodunum do gradu Rajhenburg v Brestanici in bogate kulturne in sakralne dediščine, ki so temelj privlačnosti turistične destinacije v tem delu Posavja. Zgodovinska kronika Krškega se zaokrožuje s kratkim informativnim popisom znamenitih Krčanov, ki so pisali življenje občine in ji dali pečat na različnih področjih.

Ivan Mirt je pripravil razgled po sodobnih tokovih ustvarjalnega življenja občine in v svojem poglavju, ki ga je naslovil "Hej Krčani, to je naše mesto", ni obšel presežkov v kulturnem in še posebej v glasbenem vrvežu, pri izobraževanju pa ni spregledal, da je Krško postalo fakultativno mesto. Med identitetami Krškega je zagotovo tudi spidvej, za katerega in tudi za druge športe je gradivo prispeval Živko Šebek.

Sodoben gospodarski razvoj krške občine pa je v poglavju z naslovom "Gospodarstvo od celuloze do središča slovenske energetike" popisal Goran Rovan. V njem ugotavlja, da se je prava industrializacija začela s tovarno celuloze, da daje predelovalna industrija še vedno največ delovnih mest, energetika pa ekonomske in razvojno naložbene možnosti. Krško predstavlja tudi enega izmed treh sadjarskih središč Slovenije, ki prek Evrosada prispeva kar tretjino slovenske sadjarske proizvodnje.

V knjigi je več kot dvesto fotografij
Monografija ima več kot dvesto fotografij, katerih avtor je Goran Rovan, manjši del fotografskega gradiva pa so prispevali Peter Marinšek in drugi avtorji. Knjigo je oblikovala Metka Vehovar Piano, tako da monografijo ovitka na prvi strani v ozadju krasi podoba Jurija Dalmatina, na zadnji Janeza Vajkarda Valvasorja, na zavihkih pa sta silhueti Adama Bohoriča in Matije Gubca.

Monografija Krško je izšla v slovenskem in angleškem jeziku, njena cena pa je 41 evrov. Pri pripravi monografije pa je z gradivi, strokovnimi mnenji in predlogi sodelovalo več kot 50 Krčank in Krčanov. Izid knjige so s prednaročili omogočila številna podjetja, ki so odkupila 750 knjig.

M. M.