Po stečaju Aha Mure bo v pokrajini ob Muri vsak peti brezposeln, možnosti za zaposlitev pa praktično ni.

Vse več Pomurcev zato išče priložnosti v tujini, zlasti pri naših severnih sosedih. V stiski za priložnost in golo preživetje pa so ljudje včasih preveč zaupljivi, kot pet gradbenih delavcev, ki so že februarja prek posredniškega podjetja odšli delat na gradbišče v Gradec in delali tudi po 10 ur na dan, denarja pa do danes še niso dobili.

Februarja in marca je tako na graško gradbišče odšlo pet delavcev iz pokrajine ob Muri. Delo so našli prek podjetja Julin d. o. o. iz Murske Sobote, z ustno obljubo, da bodo delali za osem evrov na uro, pravi eden izmed delavcev, ki ne želi biti imenovan.

"Naivno smo kar v hotelu Diana podpisali pogodbe. To je bilo v nedeljo, v ponedeljek pa smo šli delat v Avstrijo. Nimam niti svojega izvoda pogodbe, ki bi ga sicer moral dobiti. Na gradbišču smo delali 10 ur na dan, vsak dan pa smo se tja in nazaj vozili. Tri ure vožnje na delo in domov je velik napor," je povedal.

Do dela prek oglasa
Delavci so našli podjetje prek oglasa na spletu oziroma na zavodu za zaposlovanje. Direktorica območne enote, Cvetka Sreš, je povedala, da je povpraševanje po delavcih delodajalec Julin d. o. o. pri njih objavil marca.

"Na njegov oglas se je odzvalo 12 brezposelnih. Ker je bilo to podjetje novo v tej dejavnosti, so razgovori potekali na zavodu ob prisotnosti strokovne sodelavke. Ponujal je pogodbo, zdravniški pregled, v bistvu ni bilo takrat nič spornega," je dejala Sreševa.

Po razpoložljivih podatkih pa se je za zaposlitev pri Julinu na osnovi objave na zavodu za zaposlovanje odločil le eden. Sreševa dodaja: "Ko se ugotovijo nepravilnosti v določenem podjetju, tja delavcev več ne napotimo, niti ne razpisujemo delovnih mest, ki jih razpisujejo taki delodajalci."

Avstrijci naj bi plačali za delo
Moški, s katerim smo se pogovarjali, pravi, da do danes niso dobili plačila za delo, in trdi, da je avstrijsko podjetje podjetju Julin d. o. o. za njihove opravljene ure plačalo.

Potem ko smo več dni zaman skušali priklicati direktorja podjetja Julin d. o. o., Vladimirja Kokola, se nam je danes popoldne vendarle oglasil in dejal, da delavcem ni plačal zato, ker tudi sam ni dobil plačila. Popoldne je poslal tudi elektronsko sporočilo, v katerem zanika svoje sporno ravnanje z delavci.

Pogodbe le za določen čas
"Vsi so imeli podpisane pogodbe o delu za določen čas, vsi so bili prijavljeni na ZZZVS, ker na podlagi prijave lahko dobiš A1-obrazec oziroma dovoljenje za delo v tujini. Delali so od dva do tri tedne, različno, dva nista zadovoljila kriterijev dela na gradbišču in sta bila poslana domov, nakar so se ostali odločili, da ne bodo več delali in tako samovoljno zapustili delo.

Šli smo jim na roko in podpisali z njimi sporazumne prekinitve pogodb, čeprav smo bili s strani avstrijskega naročnika obveščeni zaradi njihovega obnašanja, da ne bodo več z nami poslovno sodelovali, ker jim namreč ni bilo jasno, kako je možno, da delavci kar naenkrat ne gredo v službo.

Med drugim smo jim zagotovili naš prevoz, plačali potne stroške, jim dali avans plače, nakar je eden izmed njih drugi dan na gradbišču prosil avstrijskega vodjo gradbišča, če mu lahko posodi 50 evrov, ker nima za kruh, a dan prej je dobil avans plače, kar je tako ali tako sporno, ker se to ne dela, in nam tako spet naredil veliko sramoto, vendar imamo vse dokumentirano, tako da smo lahko Avstrijcem dokazali, da je ta delavec dan prej dobil predujem plače in da je bilo to početje totalno neetično z njegove strani," je v pojasnilu zapisal Kokol.

Izstavljen račun za 6.669 evrov
Iz priponk sporočila je razvidno, da so avstrijskemu podjetju Projekt Living Bau izstavili račun za 6.669 evrov za čas med 18. in 31. marcem 2014.

Priložil je še sporazumno odpoved delovnega razmerja enega izmed petih delavcev, ki se je podpisal tudi pod izjavo: "Obe strani potrjujeta, da nimata nobenih medsebojnih obveznosti, ki so nastale v trajanju pogodbe."

Primer petih delavcev je zdaj v rokah inšpektorata za delo, ki ga namerava zaključiti do konca tega tedna. Dozdajšnjih ugotovitev vodja enote Matej Štivan ne želi komentirati, je pa povedal, da je predpisana kazen za večje kršitve delavskih pravic od 3.000 do 20.000 evrov, v hujših primerih pa sledi tudi kazenska ovadba.

Sicer na območni enoti inšpektorata za delo v Murski Soboti opažajo povečanje števila kršitev delavskih pravic, tudi hujših. Zato Štivan svetuje, naj delavci s prijavo ne odlašajo, in poudarja: "Prijave je inšpektorat po zakonu dolžan obravnavati in ne sme posredovati informacij o prijaviteljih. Kljub temu veliko prijav dobimo prepozno, ko smo mi že nemočni. Podjetja se namreč zapirajo, preimenujejo, zamenjajo se zastopniki … in potem je za naše ukrepanje včasih prepozno."

Pred novimi zaposlitvami pa Pomurcem svetuje: "Pozorni morajo biti, da dobijo predlog pogodbe o zaposlitvi. Preden gredo na delo, jih mora delodajalec napotiti na usposabljanje za varno delo in na zdravniški pregled, da opravijo izobraževanje za varno delo. Če to ni zagotovljeno, je to že znak za alarm, da nekaj ni v redu."

Na žalost pa je resničnost takšna, da zaradi stisk in golega preživetja številni delavci o krivicah raje molčijo, njihovi delodajalci pa to s pridom izkoriščajo.

Cirila Sever, TV Slovenija