Povračilo izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu, je eden od ukrepov za pomoč pri odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov, ki jih določa 31. avgusta sprejeti interventni zakon.

Povračilo izplačanih plač lahko delodajalci uveljavljajo za obdobje od 3. avgusta do 3. septembra letos. Pri tem je pomembno, da so zaposlenim odredili obveznost opravljanja drugega dela pisno. To so morali storiti najpozneje v petih dneh po uveljavitvi zakona, torej do 7. septembra.

Pisna odredba je eno od dokazil, ki jih morajo delodajalci priložiti vlogi za povračilo izplačanih plač zaposlenim. Vlogo morajo vložiti elektronsko prek portala za delodajalce na zavodu za zaposlovanje.

Izplačane plače tem zaposlenim bodo dobili povrnjene v celoti, vendar zakon določa, da največ do višine povprečne plače v Sloveniji za maj 2023.

Ponekod proizvodnja še stoji, večinoma so na delnem obratovanju

Na območjih, ki jih je prizadela vodna ujma, so namreč posledice za številna podjetja katastrofalne. Oprema in prostori so uničeni ali hudo poškodovani, delovni proces je popolnoma ali delno izpadel. Nekaj podjetij je vsaj delno vzpostavilo dele proizvodnje, a pot do običajnih razmer je še dolga.

V BSH-ju Nazarje z več kot 1800 zaposlenimi bo trajalo do konca leta, da bodo spet na stopnji proizvodnje kot pred poplavami, je za Radio Slovenija povedal direktor Boštjan Gorjup. Vloge za povrnitev škode niso oddali. Njihov primer je namreč specifičen – imajo sklenjeno polno zavarovanje za primere poplav. So pa od države sprejeli ukrep povračila plač za čakanje na delo doma.

V KLS-u z Ljubnega ob Savinji proizvodnja še vedno stoji, zamajal se je velik del evropske avtomobilske industrije. Prijavili so 98 milijonov evrov škode, od tega jim bo država predvidoma povrnila 60 odstotkov. "Krvavo potrebujemo sredstva za zagon proizvodnje," je za Radio Slovenija pojasnil izvršni direktor Samo Mirnik. Ukrepa povračila plač za čakanje ne uveljavljajo, saj prav vsi zaposleni sodelujejo pri odpravljanju posledic poplav.

Kolding Prevalje, zelo nišno podjetje metalurške proizvodnje, je po izjemnih naporih po enem mesecu od ujme proizvodnjo zagnalo do 80-odstotne zmogljivosti. Škoda na strojih se meri v milijonih, je za Radio Slovenija poudaril direktor Viljem Pečnik in predstavil njihovo ključno dilemo, "ali je smiselno stroj, ki je bil vreden 300.000 evrov na trgu zdaj popravljati s predračunom 400.000 evrov ali investirati v novega, ki stane okoli milijon evrov". Dozdajšnje ukrepe države je pohvali, a poziva k čimprejšnjemu izplačilu povračila škode.

Družinsko podjetje CI Produkt iz Komende, izdelovalec lesenih objektov in skeletnih hiš, še vedno dela samo z baterijskim orodjem, stroji so še vedno neuporabni, je za Radio Slovenija opisala lastnica Vilma Cibašek, ki je sicer zadovoljna z obljubami države.

Vsi pa državo pozivajo, naj se protipoplavnih ukrepov loti resno. S selitvijo tovarn bodo odšla tudi delovna mesta.