Vlada je Rdečemu križu in Slovenski karitas po avgustovskih poplavah dodelila vsakemu po 5 milijonov evrov, ki so namenjeni nujni humanitarni pomoči za zagotovitev osnovnih življenjskih potrebščin. Prizadeta gospodinjstva bodo prejela od 500 do največ 3000 evrov. Komisije so vloge večinoma že pregledale, je pojasnil generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.

"Po neuradnih podatkih je zdaj več kot 8500 prošenj, in ta skupna vsota se je že približala 9 milijonom evrov. Tako da bodo tudi komisije počasi v tem tednu končale svoje delo in v prihodnjem tednu pričakujemo tudi prva nakazila," je Tomažiča dejal za Radio Slovenija.

Sorodna novica S klicem na telefonsko številko 114 do informacij, ki so v pomoč pri obnovi po poplavah

Če bo ostalo kaj denarnih sredstev, jih bodo sorazmerno porazdelili najbolj prizadetim prebivalcem, je za Radio Slovenija poročala novinarka Lucija Dimnik Rikić. Pri Karitasu so z zbranimi darovi v obliki prve finančne pomoči sicer že pomagali več kot 3000 gospodinjstvom, skupno so zanje namenili 1,2 milijona evrov.

Ena ključnih nalog človekoljubnih organizacij je, da pomagajo tudi tistim, ki bi morda ostali brez državne pomoči, ugotavlja Tomažič. "Vsekakor je vedno treba paziti, da kdo ne izpade. Včasih pač tudi po formalnih postopkih kdo ne pride v poštev. Dejansko, ko gospodinjstvo obiščeš, pa vidiš, da so potrebni pomoči," je dejal.

Dodatno pozornost bodo potrebovale ranljive skupine ljudi, med njimi predvsem starejši, pa opozarja predsednica društva Adra Slovenija Katja Kotnik. "Starejši so ena izmed skupin, za katero smo mi prepoznali, da ji bo treba nameniti več pozornosti, analizirati, koliko pomoči so že prejeli, in omogočiti, da ne zaostanejo za drugimi skupinami," je poudarila.

Da bi pomoč dosegla tudi tiste, ki je še niso prejeli, bi morala po njenih besedah vladni in nevladni sektor določiti način in merila za dodeljevanje vseh oblik pomoči.

Izteka se rok za odlog plačila davčnih obveznosti zaradi poplav

Za prizadete v ujmah so poleg denarnih sredstev na voljo tudi druge oblike pomoči. Tisti, ki zaradi upravičenega razloga, povezanega s poplavami, ne morejo pravočasno poravnati davčnih obveznosti, lahko Finančno upravo RS (Furs) še danes zaprosijo za odlog plačila. Zavezanec mora po pojasnilih Fursa v zahtevi utemeljiti, zakaj obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne more plačati pravočasno. V primeru odobrenega odloga po tej podlagi se obresti ne obračunajo. Obrazec za oddajo zahteve in osnovne informacije o načinu oddaje vloge so objavljeni na spletni strani eDavki.

Poleg tega lahko davčni zavezanci, ki zaradi posledic poplav ne morejo pravočasno plačati svojih davčnih obveznosti, z vlogo zaprosijo tudi za nekatere ugodnosti, predvidene v zakonodaji. Fizične osebe lahko tako zaprosijo za odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev.

Sorodna novica Humanitarci upajo, da obvezni solidarnostni prispevek ne bo zmanjšal donacij

V primeru izrednih okoliščin, kot so poplave, se vlogi lahko ugodi ne glede na siceršnje mesečne dohodke ter premoženje oziroma prihranke zavezanca in njegovih družinskih članov, kot izhajajo iz javnih evidenc, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka so dovoljeni v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom izrednih okoliščin.

Fizične osebe lahko zaprosijo tudi za plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih brez preverjanja pogojev, plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja ter plačilo glob in drugih prekrškovnih obveznosti v 12 mesečnih obrokih.

Poslovni subjekti oziroma pravne osebe in druge osebe z dejavnostjo lahko zaprosijo za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev iz razloga grožnje hujše gospodarske škode, plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja ter za plačilo glob in drugih prekrškovnih obveznosti v 12 mesečnih obrokih.

Plačilnih ugodnosti ni mogoče odobriti za akontacije davka, davčni odtegljaj ter za prispevke za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kako bo potekalo uveljavljanje višje sile v kmetijstvu?

Kmetijsko ministrstvo je medtem pripravilo navodila za uveljavljanje višje sile od začetka leta do septembra. Kot je znano, interventni zakon, namenjen odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, za področje kmetijstva določa izjemo pri obravnavi primera višje sile ali izjemnih okoliščin v kmetijstvu. Upošteva namreč vse izredne vremenske dogodke v obdobju od začetka leta do 1. septembra. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo v primerih, ko bo sama zaznala višjo silo ali izjemne okoliščine na kmetijskih površinah, po uradni dolžnosti sama začela postopek obravnave primera višje sile ali izjemnih okoliščin.

"Če agencija s pomočjo satelitskih posnetkov sistema za spremljanje površin ne bo mogla z dovolj visoko zanesljivostjo sklepati, da je nepravilnost na prijavljenih površinah posledica primera višje sile ali izjemnih okoliščin, bo v tem delu oznaka v aplikaciji Sopotnik ostala rdeče barve, kar bo agencija nosilcu kmetijskega gospodarstva prek aplikacije tudi sporočila," so pojasnili.

Nosilec kmetijskega gospodarstva bo imel možnost, da prek omenjenega orodja za komunikacijo poda pojasnilo in morebitna dokazila, da je nepravilnost nastala zaradi primera višje sile ali izjemnih okoliščin. Vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki jih postopek zaznave primera višje sile ali izjemnih okoliščin morebiti ne bo zajel, bodo imeli najpozneje do 2. novembra letos možnost samoiniciativno prijaviti svoj primer višje sile ali izjemnih okoliščin, pri čemer bodo morali priložiti tudi ustrezna dokazila.

Za prijavo primera višje sile ali izjemnih okoliščin torej ne bo veljal običajni 15-dnevni rok, ampak skrajni rok, to je 2. november, so poudarili.

Kot so še opozorili na ministrstvu, bodo morali nosilci kmetijskih gospodarstev višjo silo, ki se je zgodila po 1. septembru, sporočiti po običajnem postopku, to je v 15 dneh.