Finančne posledice podaljšanja so ocenjene na 2,5 milijona evrov, so po seji sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ukrep subvencioniranja plač delavcem na začasnem čakanju na delo je eden od ukrepov, zapisanih v noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo je vlada pripravila po katastrofalnih avgustovskih poplavah in je v veljavi od 11. avgusta. Namenjen je delodajalcem, ki zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki bi onemogočale delo.

Nadomestilo znaša 80 odstotkov nadomestila plače in ne sme biti nižje od minimalne plače. Če vlada ukrepa danes ne bi podaljšala, bi se iztekel v torek.

Sorodna novica Nadzor na hrvaški in madžarski meji pričakovano podaljšan do 19. novembra

Medtem pa je v avgustovskih poplavah prizadetim delodajalcem še naprej na voljo ukrep višje sile, ki ga do konca letošnjega leta prav tako določa novela zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč. To možnost lahko delodajalec uveljavlja za delavce, ki zaradi poplav ne morejo prihajati na delo oz. so nezmožni opravljati delo.

Vlada v DZ pošilja spremembe interventnega zakona

Poleg tega je vlada potrdila in v DZ poslala predlog novele zakona o interventnih ukrepih po ujmi, ki ga je obravnavala že v torek. Med bistvenimi rešitvami, ki jih sprememba zakona prinaša, je minister za finance Klemen Boštjančič v torek poudaril ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka.

Kot so pojasnili na vladi, so se za spremembe odločili, da bi prizadeti čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanjskih objektov. Novela tako predvideva predplačilo za obnovo stanovanj, v primerih, ko ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja. Če je škoda višja od 6000 evrov, je predplačilo določeno v vrednosti 20 odstotkov zavedene škode v aplikaciji Ajda. Predvidena so za objekte, kjer je bilo konec julija prijavljeno vsaj eno prebivališče, je povedal minister.

Tisti, ki bodo dobili nadomestne ali nadomestitvene objekte, bodo deležni pomoči po drugem postopku, je dodatno pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Za predplačila bo po ocenah potrebnih največ 50 milijonov evrov, je dodala.

Možnost krizne namestitve se bo z novelo podaljšala za dodatnih 21 dni. Na novo se bo uredila pravica do nadomestila stroškov bivanja na drugem naslovu. Njegova višina bo odvisna od števila članov gospodinjstva, gibala se bo od 150 do 250 evrov mesečno.
Z novelo zakona se bo uredila tudi obveznost države, da na svoje stroške zagotovi prevzem in obdelavo onesnaženih zemljin, ki so nastale kot posledica poplav ter plazov, in sicer najpozneje do 1. julija 2024.

Ukinja se obvezni solidarnostni prispevek

Obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah, ne bo. Namesto tega se bo v okviru predvidenega zvišanja davka od dohodkov pravnih oseb dodatno obremenilo tista podjetja, ki ustvarijo več, je v torek povedal Boštjančič. Davek od dohodkov pravnih oseb se bo predvidoma za pet let zvišal za tri odstotne točke, z 19 na 22 odstotkov, je povedal. V podjetjih bodo po ministrovih besedah sicer še vedno lahko izvedli solidarnostno delovno soboto. Plačilo za ta dan bo šlo v proračun za namen odprave posledic poplav, delodajalci pa od teh plačil ne bodo plačali davka in prispevkov, je v torek pojasnjeval minister.

Z novelo zakona se tudi ureja odstranitev onesnažene zemljine, ki je posledica poplav in plazov, ter se dopolni pravna podlaga za program odprave posledic škode v gospodarstvu na področju primarne kmetijske proizvodnje, ribištva in akvakulture, so po dopisni seji vlade še sporočili z ministrstva za javno upravo.