Skoraj leto in pol po tem, ko je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za slovenski del odseka hitre železniške proge Trst-Divača, se je začela javna razgrnitev. Gre za zbiranje pripomb k predlogu trase dvotirne elektrificirane proge, dolge 11 kilometrov, ki se pred Divačo priključi na obstoječo železnico Sežana-Ljubljana.

Načrtovalci predlagajo najprej skoraj štiri kilometre dolg predor pod Sežano, ki je sicer del 15-kilometrskega predora, potem pa potek do Divače po južnem robu avtoceste Sežana-Divača. Javna razgrnitev bo trajala mesec dni, 19. in 20 maja pa bosta v Sežani in Divači organizirani še javni razpravi.

Odsek dvotirne proge Trst-Divača je del prihodnjega evropskega železniškega omrežja, ki bo povezoval jugozahodna sredozemska pristanišča v Španiji, Franciji, Italiji in Sloveniji z Madžarsko do meje z Ukrajino. Povezava bo dolga približno tri tisoč kilometrov, po novi progi naj bi vozili vlaki od 100 do 250 kilometrov na uro.

Večkrat smo že poročali, da župani kraških občin gradnje hitre proge ne podpirajo. Menijo, da bi vrtanje na kraških območjih lahko imelo neslutene posledice za podzemne vodne tokove, posebej vodni vir Klariči pri Brestovici. Proti so tudi v Civilni iniciativi Kras in v nevladni organizaciji Alpe Adria Green.

Predlagajo, da bi bilo bolje posodobiti obstoječo progo med Sežano in Divačo. To pa so podprle tudi tri četrtine krajanov Dan, Gorenj, Merč, Povirja, Žirij in Sežane, ki so pred letom dni sodelovali v anketi o družbeni sprejemljivosti hitre proge.

Dve tretjini od 800 sodelujočih gradnji nove železnice kot taki nista nasprotovali, nihče pa ni bil za južno različico, ki je predlagana v državnem prostorskem načrtu in javni razgrnitvi. Ta je razpisana do 29. maja, dokumentacija pa je na ogled v prostorih občin Divača in Sežana ter na ministrstvih za okolje in za infrastrukturo.