Pogodba o gradnji vodovodnega sistema za celotno Pomurje je predvidevala ustanovitev javnih podjetij za upravljanje sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo po enotnih cenah in tarifah.

Podjetja so ustanovljena - za sistem A oz. občine upravne enote Lendava Eko-Park Lendava, za sistem B oz. občine upravne enote Murska Sobota Vodovod sistema B, za sistem C oz. območji upravnih enot Ljutomer in Gornja Radgona pa Prlekija.

Vsa tri so pooblaščena za izvajanje oskrbe z vodo, a tega ne morejo izvajati, ker cena ni določena.

Zaplet pri sistemu B
Eko-Park Lendava je pogodbo o najemu in upravljanju sistema A doslej podpisal s petimi občinami od sedmih, saj želita občini Turnišče in Velika Polana nekatere zadeve izvajati sami, zato pogovori o podpisu po besedah direktorja Eko-Parka Jožefa Gerenčerja še potekajo.

Sporazum o lastništvu in upravljanju je v sistemu C podpisalo vseh osem občin, pri čemer je za nekatere vprašljivo obračunavanje cene vodarine in omrežnine.

V javnem podjetju Prlekija zanikajo, da bodo omrežnino obračunavali po porabi vode in na podlagi vrednosti omrežja, kot so to razumeli nekateri, pač pa je, kot pojasnjujejo, posebnost le v tem, da se bosta enotni ceni omrežnine in vodarine oblikovali na ravni celotnega sistema, pri čemer bo omrežnina upoštevala celotno vrednost infrastrukture in vse uporabnike vseh občin, vodarina pa bo upoštevala celotno količino vode, ki jo porabijo vsi porabniki v vseh občinah.

Pri omrežnini gre dejansko za amortizacijo, saj morajo občine v določenem času zbrati denar, vložen v infrastrukturo, najbolj pa se je zapletlo v sistemu B, kjer so pogoji za prenos upravljanja omrežja na Vodovod sistema B izpolnjeni, a čeprav bi tudi ta moral prevzeti sistem v upravljanje na začetku leta, občine še niso sprejele elaborata o določitvi cene, ki vključuje vodarino in omrežnino. Ker elaborata ni, okoli 14.000 občanov, ki vode nimajo in naj bi se priključili na vodovod, tako kot v drugih sistemih, čaka, saj priklop ni mogoč, čeprav je zanj vse pripravljeno.

Beltinci in Murska Sobota proti goričkim občinam
Donedavni predsedujoči sveta ustanoviteljic Vodovoda sistema B Alojz Glavač ob tem pravi, da vsi župani ne razumejo enako temeljnih načel kohezijske politike, katere cilj je zagotavljanje javne infrastrukture pod enakimi pogoji in po enaki ceni. Na eni strani je namreč deset goričkih občin, na drugi pa sta občini Beltinci in Murska Sobota.

Predstavniki soboške občine pravijo, da se strinjajo z enotno vodarino za celoten sistem, težava glede omrežnine pa je po besedah direktorja občinske uprave Murska Sobota Srečka Đurova v modelu izračuna, ki naj bi bil v izrazito škodo soboške in beltinske občine, in to skupaj za okoli 800.000 evrov. Zato predlagajo, naj vsaka občina dobi toliko, kot na njenem območju uporabniki plačajo.

Obračun omrežnine po opravljeni storitvi?
Čeprav bo cena za vse uporabnike sistema enaka, je v igri višina subvencij občin oziroma njihovi proračuni. V Murski Soboti torej zagovarjajo obračun omrežnine po opravljeni storitvi in ne glede na premoženje, to pa se zdi Glavaču sporno tako zaradi diskriminacije občanov in občin kot zakonsko. Občine morajo namreč po zakonodaji pokrivati amortizacijsko vrednost omrežja, zato obračun omrežnine po storitvi po njegovem mnenju ni sprejemljiv in pomeni pretakanje omrežnine iz manj razvitih v razvitejše občine.

Obe strani sta se pogovarjali o več načinih obračunavanja poslovnega najema infrastrukture oz. omrežnine, a neuspešno. Ministrstvo za okolje in prostor je kot ključni pogoj v vseh dokumentih postavilo pogodbeno obvezo občin po zagotovitvi enotnega upravljanja in enotnih cen, v pogodbah pa je tudi klavzula, da občina, ki krši dogovore, plača 25 odstotkov pogodbene kazni od vrednosti projekta in prevzame breme morebitnega vračanja denarja v evropsko blagajno.

Zato nekatere občine že razmišljajo, kako bi se zaščitile pred morebitnim vračanjem sredstev. O izkoriščenosti evropskih sredstev morajo namreč poročati do konca tega meseca in če cilji ne bodo doseženi, je lahko posledica vračanje denarja.