"Gradnja bohinjskega predora je tako graditeljem kot tudi domačinom predstavljala izziv, s katerim so se znali spopasti in ga izkoristiti," je ob slovesni priključitvi vagona z razstavo na avtovlak dejala direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert. Ob tem je poudarila, da sta življenjska pot Maksa Klodiča in gradnja Bohinjskega predora dve dediščinski zgodbi, vredni spoštovanja in spomina.

Razstava poleg Klodičeve življenjske zgodbe vključuje tudi zanimive zgodbe iz časov gradnje največjega predora na slovenskih tleh. Gradnja predora je pomenila velik dogodek tudi za Klodiča, ki je za seboj zapustil številne poljudne zapise o gradnji, ki jih je objavljal v takratni reviji Dom in svet, pozneje pa je izdal tudi strokovno gradbeniško knjigo o gradnji predora, v sporočilu za javnost piše Inženirska zbornica Slovenije. Klodič je zgodovino Bohinja zaznamoval tudi kot snovalec načrtov za cesto in žično ter zobato železnico na Triglav.

Inženir avstro-ogrske šole
"Maks Klodič je bil inženir avstro-ogrske šole, ki je veljala za eno najboljših. Objekti iz tistega časa so vrhunski in še vedno služijo svojemu namenu skorajda brez vzdrževanja," pa je poudaril predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec, ki je obenem dodal, da poklon strokovnjaku prihaja prav v času, ko poteka odločanje o gradnji drugega tira, glede katerega je inženirska stroka soglasna, da se mora graditi dvotirna proga.

Slavnostnega dogodka, ki se je sklenil z vožnjo do Mosta na Soči, sta se udeležili tudi vnukinji znanega inženirja, Neda iin Adela Klodič.