Ta teden na podkastu Številke gostimo zgodovinarja in alpinista Petra Mikšo, ki je pred nekaj tedni izdal knjigo Triglav. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi. Vabljeni tudi, da se nam 9. maja pridružite na snemanju 100. epizode Številk.

Zanima ga življenje ob mejah
Peter Mikša je asistent na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ena izmed njegovih tem preučevanj je obdobje druge svetovne vojne, kjer pa ga ne zanimajo vojaški obračuni, ampak "življenje ljudi ob mejah". "Čas 1941-1945 je specifično obdobje, ko je bila današnja Slovenija razdeljena na več območij. Zanima me primerjanje življenja ob eni in drugi meji, zastraženost mej. To je teren, s katerim se trenutno ukvarjam."

Gore je spoznal v srednji šoli
Otroštvo je preživel v Rogaški Slatini, ki ni gorata: "To je res bolj vinogradniška dežela, polna hribčkov, primernih za pohodništvo. Srednjo šolo sem obiskoval v Ljubljani, kjer sem spoznal alpinizem. Vpisal sem se v alpinistično šolo, obiskoval sem plezališče Turnc, prišel sem v to družbo in začel resneje zahajati v hribe. Ti so me navdali s takim užitkom, da sem pozneje svoj hobi združil s poklicem zgodovinarja." V doktorski nalogi je tako popisal alpinizem na Slovenskem, to vsebino je pozneje predelal in jo skupaj z Urbanom Golobom pretopil v monografijo Zgodovina slovenskega alpinizma.

Dve prevladujoči teoriji o nastanku imena
Posebno mesto brez dvoma zaseda Triglav. Danes ni nedvoumno jasno, kako je slovenski očak dobil ime. "O tem obstaja več teorij. Ena je čisto preprosta in pravi, da naj bi Triglav staroslovansko božanstvo, po katerem je ime dobila gora. Druga zgodba pa je povezana z lokacijo. Triglav je z določenih strani videti kot triglava gora in naj bi po tem dejstvu dobil ime. A v zapisih ni nikjer točno določena zapisana razlaga. Zato se sam izogibam končni postavitvi imena," je previden avtor.

Takoj je bilo jasno, da je Triglav najvišja gora
Ko se je pozornost raziskovalcev v 18. stoletju začela dotikati tudi gora na Kranjskem, je Triglav takoj dobil primat. "Na začetku 18. stoletja se je zelo razvila kartografija. Prej so bile gore označene le kot neke krtine na kartah. Kartografija se je v tem času zelo razvila. V tem času je bil Triglav že poznan, hkrati pa je bilo tudi zabeleženo, da je to najvišja gora na Kranjskem. To nam daje slutiti, da so takratni poznavalci gorskega sveta Triglav takoj prepoznali kot najvišjo goro na tem območju," je razložil Mikša.

Storžič - prvi dokumentiran pristop
Triglav sicer ni bila prva res visoka gora, ki je bila osvojena, a je prednjačila v vseh pogledih, zgodovinar je takole orisal začetek osvajanja slovenskih gora: "Prvi dokumentirani pristop v slovenskih gorah je bil Storžič, ki ga je leta 1758 osvojil Giovanni Scopoli, zdravnik v Idriji. Naslednje leto je bil Scopoli tudi na Grintavcu. Leta 1778 je omemba prvega vzpona na Triglav. Od takrat pa do 1850 imamo dokumentiranih pristopov na sedem vrhov, v istem času pa prek 20 pristopov na Triglav. Ta je bil torej absolutno v središču zanimanja."

Zois razpisal nagrado za osvojitev Triglava
Zdravnik Baltazar Hacquet je leta 1777 neuspešno naskakoval najvišji slovenski vrh. Leto pozneje je slovenski podjetnik in mecen Žiga Zois razpisal nagrado za osvojitev vrha. Angažiral je zdravnika Lovrenca Willomitzerja, ki je s tremi domačini (rudarja Luka Korošec in Matevž Kos ter lovec Štefan Rožič) vrh tudi osvojil. A motivi še danes niso popolnoma jasni: "Glavna težava je v tem, da so bohinjski zapisi - v katerih je bila zapisana korespondenca vseh vpletenih v ta podvig - žal izgubljeni. Zgodbo o prvem pristopu smo tako izvedeli šele iz povzetka teh zapisov 20 let kasneje. Ne vemo, zakaj naj bi Zois razpisal nagrado. Lahko sklepamo, da je bil obveščen o poskusih Hacqueta, ki je bil Zoisov dober znanec, saj sta si dopisovala."

Osvajanje gora so si lahko privoščili le premožni
Mikša organizacijo tedanjih odprav vidi tudi v osvajanju Himalaje, kamor so pristopili premožni ljudje z zahoda in najeli domače šerpe: "Zgodba je podobna. Najprej so v gore prišli premožni ljudje, saj si to le oni lahko privoščijo. To so bili plemiči, duhovniki in premožni ljudje (trgovci), ki so najeli gorske vodnike. To so bili domačini, ki so šli v gore zaradi zaslužka. Tako je bilo tudi v Himalaji pred stotimi leti, ko so se začele prve uspešne odprave. Domačini so bili navajeni na življenje v težkih okoliščinah in so bili tudi najbolj zaslužni za osvojitev teh gora. Ostali alpinisti so "samo" plezali."

Pomembna vloga Aljaža v "boju za gore"
Med duhovniki, ki so začeli zahajati v gore, je treba omeniti Valentina Vodnika in Valentina Staniča, posebno mesto v zgodovini pa zaseda Jakob Aljaž, ki je igral pomembno vlogo v boju z Nemci pri osvajanju gora. "Slovenci so ustanovili svoje planinsko društvo, ki si je zadalo nalogo, da bo gore spet priborila nazaj. Šlo je za notranji imperializem. Skušalo se je pridobiti nazaj nekaj, kar je že pripadlo Slovencem. Gore so si lastili tudi Nemci, Triglav je bil za njih 'Altvater'. Triglav je od nekdaj vse najbolj zanimal, zato je pritegnil pozornost tudi Nemcev. Vsi so želeli najprej priti pod to goro. Zato so Nemci gradili svoje poti in koče pod Triglavom. Tam so bili samo nemški napisi," je začetno nemško premoč opisal Mikša.

Vrh kupil za vsega en goldinar
Ključna je bila poteza Aljaža, ki je najprej za vsega en goldinar kupil vrh Triglava, Mikša je povzel, da je duhovnik takoj vedel, kakšne načrte ima z vrhom gore: "Imel je dobre odnose tako z Nemci kot s Slovenci, zato mu je uspelo vrh kupiti za en goldinar (danes naj bi to bilo okrog 20 evrov). Šlo je za klasično markiranje prostora, v tem primeru je bila to sploh najvišja možna markacija. Takrat so Nemci gradili svoje poti, Slovenci svoje. Enako je veljalo tudi za koče, ki so bile med seboj oddaljene tudi za vsega nekaj 100 metrov. Danes bi bilo to popolnoma nepotrebno, a takrat je bilo to pomembno. Ko je Aljaž postavil stolp, je boj prevesil na slovensko stran. Napis Aljažev stolp je sploh prvi zapis v slovenskem jeziku v triglavskem pogorju."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknete lahko tudi na spodnjo sliko), v katerem Peter Mikša razmišlja o številnih tematikah: o pregovoru Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, kakšen odnos ima do številk, pomenu gora v daljni preteklosti, Hanibalovem prečkanju Alp, kako zahteven je bil prvi pristop na Triglav, kaj meni o morebitni selitvi Aljaževega stolpa v muzej, kako se spominja Urbana Goloba, kakšno vrednost ima slovenski alpinizem v svetovnem merilu, kakšen vpliv ima splet pri alpinizmu ...

Glasbeni izbor Petra Mikše: U2 - Who's Gonna Ride Your Wild Horse