Nesreča na Blanci velja za najhujšo nesrečo na vodi v državi. S spustom so si posamezniki, širše in ožje vpeti v gradbeni projekt, želeli še zadnjič pred zajezitvijo Save na tem območju iz čolnov ogledati rečno dolino.

Na Savo so se podali v štirih kanujih, v treh je bilo sedem ljudi, v enem pa šest, in z gasilskim spremljevalnim čolnom, v katerem so bile štiri osebe.

Načrtovali so približno 15-kilometrski spust, zanemarili pa opozorilo podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), da gre še vedno za gradbišče in da spust po naravni savski strugi na njenem območju ni več mogoč.

Savo so tedaj že preusmerili na jezovna prelivna polja in spust po njih odločno odsvetovali. Kljub temu sta dve čolnarski posadki v nasprotju z dogovorom, da se ustavijo pred blanško elektrarno in jo obhodijo po brežini, zaveslali po prelivnih poljih. Kanuja s potniki je potegnilo v sifon, enega pa je pretrgalo na pol. Med 13 žrtvami je bil tudi župan Janc, njegova žena je preživela.

Reševalci našli vse pogrešane
V petdnevni reševalno-iskalni akciji, ki je sledila tragičnemu dogodku, so reševalci našli vse pogrešane. V akciji je sodelovalo 1.040 ljudi, od tega 198 pripadnikov specialne enote, 140 potapljačev, 16 raftarjev, 20 kajakašev, trije jamarji, 19 kinologov, 434 gasilcev, 196 policistov in kriminalistov, 96 pripadnikov civilne zaščite in drugi. V zaledju akcije je sodelovalo še 122 policistov, ki so opravljali kriminalistično preiskavo.

Krški policisti so po zaključku preiskave leta 2008 okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem oddali poročilo o preiskavi. Za nesrečo na prelivnih poljih niso našli elementov kaznivega dejanja, zaradi domnevne neprimernosti opreme pa so ovadili zasebnika, ki je organizatorjem posodil čolne, vendar je tožilstvo ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti pozneje zavrglo.

Zavržena tožba svojcev
Sodišče je v pravdnem postopku dobrih sedem let po nesreči z obrazložitvijo, da so žrtve poznale in sprejele tveganje, zavrglo tudi tožbo svojcev umrlih.