O stanju nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom oz. o stanju območja sanacije ugreznin, ki nastajajo zaradi izkopavanja lignita v Premogovniku Velenje, so šoštanjski svetniki že govorili na seji pred dvema letoma, čemur je dejansko sledilo izboljšanje razmer na terenu.

Tokratna izredna seja občinskega sveta pa je bila sklicana na predlog nekaterih svetnikov in občinske uprave zato, ker po besedah župana Darka Meniha zadnje čase ugotavljajo, da je stanje nasipa zopet vedno slabše. Po njegovih besedah se pojavlja vse več vprašanj, svetniki in občani pa se med drugim sprašujejo, ali je še zagotovljena ustrezna varnost.

Območje sanacije ugreznin med Velenjskim in Družmirskim oz. Šoštanjskim jezerom je dinamično območje, saj pod njim Premogovnik Velenje koplje lignit. Na tem območju je letos premogovnik imel največ odkopa, zato je območje ugreznin večje od količine materiala, ki ga sicer premogovnik za zapolnitev dobiva iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš) v obliki mešanice pepela in sadre. Letno od Teša dobi za od 700.000 do 800.000 kubičnih metrov materiala oz. stabilizata. Sicer pa te ugreznine nato napolni voda, pri čemer je trenutno območje, napolnjeno z vodo, večje kot v preteklosti, kar je zmotilo občane.

A po zagotovilih direktorja Premogovnika Velenje Marka Mavca ni razlogov za strah. Območje je varno in v skladu z vsemi tehničnimi predpisi in pripravljenimi projekti. Mavec, kot je dejal, razume skrb Šoštanjčanov, a je strah trenutno odveč. "Med jezeri in pod njimi je še dovolj materiala in če bo kdaj tehnični del ogrožen, bomo nehali odkopavati premog. Mi želimo, moramo imeti in imamo varnost, ki je potrebna za to, da ne pride do tragedije na tem območju," je poudaril Mavec.

Svetniki so kljub temu izražali zaskrbljenost in postavljali podrobna vprašanja glede izvajanja del na tem območju. Poudarili so, da je ustavna pravica občanov, da živijo v čistem in zdravem okolju in spomnili na večletno degradacijo okolja. Med drugim so od vodstva Premogovnika Velenje zahtevali resen pristop k reševanju zadeve in bolj redno obveščanje o dogajanju, za kar so se med drugim zavzeli tudi v sprejetih sklepih.

"Dobili smo zagotovilo, da je območje geomehansko trdno, da ni bojazni, da bi se porušilo in prizadelo Šoštanj, kar bi bila velika katastrofa," je ob koncu seje povzel župan Menih. Je pa izrazil razočaranje, da se izredne seje niso udeležili tudi predstavniki vladnih služb, saj da so vsi soodgovorni za posledice, ki lahko nastanejo. "Mi dajemo tretjino električne energije Slovenije, ta mačehovski odnos države pa nam ni v podporo," je dejal Menih.

Direktor Premogovnika Velenje pa je zagotovil še, da na območje ne bodo dovažali odpadkov iz Cinkarne Celje oz. kakršenkoli drug oporečen ali nevaren material.

Glede zagotavljanja dodatnih količin materiala pa je tehnični vodja območja Drago Potočnik pojasnil, da ga načrtujejo iz drugih virov. Pogodbo že imajo podpisano za 70.000 kubičnih metrov materiala iz bližnjega Ležnja, prav tako naj bi na območje dovažali žlindro iz Teša v kombinaciji z drugimi materiali, pri čemer zdaj še iščejo ustrezno recepturo. Hkrati računajo, da bodo na območje ugreznin dovažali tudi material iz projekta gradnje tretje razvojne osi.

Sicer pa je trenutno najmanjša širina nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom 360 metrov, v zadnjih dveh letih pa se je ta zmanjšala za okoli 40 metrov. Glede na projekte in tehnične podatke širina ne sme biti manjša od 150 metrov.