Sokolarstvo se je razvilo na območju Azije pred več kot tisočimi leti. V Sloveniji pa se lahko pohvalimo, da ima sokolarstvo kar 800-letno tradicijo. Zapise o sokolarstvu na Slovenskem zasledimo že vse od leta 1120 do 1954. Potem je ta oblika lova pri nas nekako zamrla in so jo čez pol stoletja ponovno obudili.

Vilma Alina Šoba, predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed o tem pravi: "S spremembo zakona leta 2004 se je sokolarstvo ponovno uvedlo kot zakonita oblika lova in je ena najstarejših oblik lova pri nas. Najprej so seveda s sokoli predvsem lovili aristokrati, pozneje, tako kot danes na primer, pa lahko lovimo vsi, ki imamo lovski in hkrati tudi sokolarski izpit."

Za lov uporabljajo tako sokole kot kragulje. Sokolar iz Celja Herbert Gorjup pojasnjuje: "S kraguljem lovimo v nizkem letu, to se pravi, da s psom ptičarjem na stojo plen poleti in kragulja spustimo z roke. S sokoli lovimo z visokim letom. Sokola spustimo na določeno višino, sto do dvesto metrov. Ko pes ptičar dvigne ptiča, sokol v prostem letu plen upleni. Seveda pa takšen lov ni najbolj učinkovit, saj je izplen bolj boren, le slabih 10 odstotkov ali še manj. Ptice, ki živijo v naravi, se namreč zelo zavedajo nevarnosti ujed, zato se poskrijejo in jih je težko uloviti na ta način."

Seveda pa gre sokolarjem pri tem manj za ulov kot za ohranitev naše kulturne dediščine. Sokolarstvo je namreč vpisano v Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine. Viktor Šegrt, predsednik hrvaškega sokolarskega kluba iz Karlovca je ponosen, da so tudi pri njih sokolarstvo prepoznali kot del nematerialne kulturne dediščine in je na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin. Ob tem dodaja: "Tradicija sokolarjenja je v svetu zelo razvita. Gre za izvorno obliko lova, selektivno, z malim odstotkom ulova, morda le okoli sedem, osem odstotkov. Treba pa je ob tem poudariti, da so sokolarji najbolj aktivni in edini pravi zaščitniki ujed, saj vedo kako vzgajati ptice ujede, kako jih pripraviti za vrnitev v naravo, če je njihova populacija ogrožena. In sokolarji nikoli za lov ne uporabljajo ujetih ujed, ampak zgolj posebej za to vzgojene."

Sokolarsko izšolane ujede pa ne služijo zgolj za lov, ampak jih uporabljajo tudi za odvračanje ptic na letališčih po vsem svetu. To metodo uvrščajo med najbolj ekološke ukrepe za varstvo letalskega prometa in jo uporabljajo tudi na letališču Jožeta Pučnika.

Za MMC Goran Rovan