Gradbena dela so se začela maja 2021, končana pa so bila sredi oktobra. Kot je poudaril minister za kohezijo Aleksander Jevšek, so za projekt od evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli 40, od sklada za podnebne spremembe pa še deset milijonov evrov.

Prenovljena železniška postaja se ponaša s prenovljenim postajnim poslopjem, peronsko in tirno infrastrukturo ter novim podhodom. Postajno poslopje ima novo pročelje, streho, čakalnico in sanitarije, obnovljena sta objekta signalnovarnostnih naprav in prometnega urada, zgradili so tudi otočni in bočni peron z nadstrešnicami.

Večja pretočnost prometa

Na območju nekdanjega križanja železnice s Ptujsko cesto so zgradili podvoz, s katerim so po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Andreja Rajha povečali varnost in pretočnost prometa ter s tem hkrati bistveno zmanjšali izpuste v okolje.

Kot je povedal, je namreč štetje prometa pokazalo, da so bile doslej zapornice na nivojskem prehodu v 15 urah dnevno skupaj zaprte kar sedem ur, kar je na letni ravni pomenilo do 35.230 ur skupnega čakanja pred zapornicami.

Za lažji dostop do železniške postaje so uredili parkirišči z več kot 150 parkirnimi mesti in kolesarnico.

Po besedah ministra Jevška bo tudi v novi finančni perspektivi kar pol milijarde evrov na voljo za projekte zelene mobilnosti, pri čemer je eden od poudarkov na nadaljnji prenovi in elektrifikacije železniške infrastrukture. Ob tem je spomnil, da so v železniško povezavo med Pragerskim in Hodošem v zadnjih 15 letih vložili kar 600 milijonov evrov.

"Pri železniški infrastrukturi gre za drage projekte, a ne smemo gledati preozko, pač pa moramo upoštevati, da je pri teh projektih poskrbljeno tudi za precej cestne infrastrukture, kot so podvozi in nadvozi, protihrupna ograje in podobno," je še dodal Jevšek.

Sorodna novica Dušanu Mesu še en mandat na čelu Slovenskih železnic

"Država se je odločila pospešeno vlagati v železniško infrastrukturo"

Da se je država odločila pospešeno vlagati v železniško infrastrukturo, je povedal državni sekretar Rajh in spomnil, da poteka intenzivna gradnja drugega tira, prihodnje leto začenjajo obsežno obnovo ljubljanskega železniškega vozlišča, za traso med Mariborom in Šentiljem pa je tudi sprejet državni prostorski načrt za drugi tir in zanj računajo na evropska sredstva.

Glede tega, kdaj se bo z vlakom dalo hitreje potovati med Mariborom in Ljubljano, je Rajh dejal, da bo to mogoče že po koncu nekaterih trajajočih gradbenih del na progi, ki se bodo sicer v letu 2024 še nadaljevala. Njihov cilj je z nekaj manjšimi ukrepi čas potovanja spraviti na uro in pol.

"Za še hitrejše potovalne čase pa bo na nekaterih delih treba na novo umestiti progo, saj je potovalna hitrost odvisna tega, kako vijugasta je ta. V ta namen pripravljamo študije in umeščanje v prostor, saj se zavedamo, da po letu 2030 železniške proge ne bodo več del jedrnega evropskega omrežja, če na njih ne bo zagotovljena minimalna potovalna hitrost 100 kilometrov na uro," je še dodal državni sekretar.

Pomembne naložbe so se razveselili tudi v lokalnem okolju, kar sta poudarila tako bistriški župan Ivan Žagar kot predsednik krajevne skupnosti Pragersko Gaj Rudi Kruh. Slednji je dejal, da je za njih to zgodovinski trenutek, saj so z ureditvijo podvoza po 177 letih znova povezali kraj v eno celoto.

Zanje to pomeni tudi dodatno razvojno priložnost, saj ležijo na pomembni točki, tudi blizu avtoceste, vlak pa bo omogočal hitrejše povezave z Mariborom in drugimi mesti ob progi, zato je v prihodnje pričakovati tudi povečevanje števila prebivalcev.