Pet od osmih občin ustanoviteljic Javnega podjetja Prlekija v stečaju namerava s 1. avgustom oskrbo z vodo zagotavljati prek novoustanovljenega podjetja Prleška komunala. A stečajni upravitelj Javnega podjetja Prlekija Borut Soklič je občine opozoril, da to do avgusta ne bo izvedljivo, saj bi potrebovale premoženje podjetja v stečaju, ki pa do takrat še ne bo na voljo.

Ustanoviteljice je opozoril, da bo podjetje z avgustom prenehalo izvajati javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode, če ne bodo jamčile za kritje morebitne izgube pri poslovanju. Kot je dejal na novinarski konferenci, bodo 1. avgusta prekinili dobavo vode občinam Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje in Sveti Jurij ob Ščavnici. V pogovorih z njimi je namreč naletel na "nerazumnost in popolno nerazumevanje osnovnih pravnih dejstev".

Z občinami Gornja Radgona, Apače in Radenci pa imajo po njegovih besedah vzpostavljeno komunikacijo in si prizadevajo za to, da bodo vso oskrbo, ki jo trenutno opravljajo zanje, prenesli na Javno podjetje Komunala Radgona. "Z Gornjo Radgono, Radenci in Apačami imamo načelen dogovor in k temu se bomo zavezali tudi pisno, da bomo zanje izvajali storitve do takrat, ko bodo pripravljene za prenos poslovanja na drugo podjetje," je dejal Soklič.

Občina Gornja Radgona je v ločenem sporočilu za javnost navedla, da v dogovoru z občinama Apače in Radenci ter Javnim podjetjem Komunala Radgona pripravlja vse potrebno za prevzem upravljanja dela vodovodnega sistema, ki ima skupna vira v Podgradu in Segovcih ter iz katerega se oskrbujejo uporabniki teh treh občin. Ne pričakuje pa, da bodo lahko prehod na oskrbo z vodo prek Komunale Radgona izvedli pred 1. septembrom.

Občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej pa so v skupnem sporočilu navedle, da bo s 1. avgustom vodo na območju teh štirih občin zagotavljalo novo podjetje Prleška komunala. Napovedale so tudi, da bodo vzpostavile korektno poslovno sodelovanje z občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Novo podjetje je bilo ustanovljeno 17. junija letos, v register je bilo vpisano 5. julija in še nima zaposlenih, le direktorja.

Soklič je dejal, da ni izvedljivo, da bi Prleška komunala 1. avgusta začela delovati, saj je za prenos poslovanja potrebnega več časa. "Objektov Javnega podjetja Prlekija jim ne smem izročiti sam od sebe. Potrebna je prijava izločitvene pravice, sledi preizkus terjatev in sklep sodišča," je dejal.

Vprašal se je, kako bo Prleška komunala s 1. avgustom začela delati, če ne bo razpolagala z objekti, poleg tega je za delovanje črpalk potrebna elektrika, tako da je občine pozval k dogovoru. Župani pa nasprotno trdijo, da je vse pripravljeno in da bodo občanom vodo zagotovili, je za TV Slovenija dejal župan Razkrižja Stanko Ivanušič in dodal: "Po neki pošteni ceni za vodo, ne pa da bi se na ta sistem prisesali še neki drugi uporabniki, ki bi nam povzročali neke dodatne stroške."

Soklič je opozoril tudi na navedbe v dokumentih o ustanovitvi podjetja, da samovoljno in protipravno ravnanje občin pomeni odškodninsko odgovornost.

Po poročanju Lidije Kosi za Radio Slovenija je ob tem poudaril, da gre za edinstven primer, da je javno podjetje, ki zagotavlja vodooskrbo, sploh končalo v stečaju. Ob tem je dodal, da stečaj niti ne bi bil potreben, če bi se občine ustanoviteljice znale in zmogle dogovarjati.

Vseh osem županov bo konec julija še enkrat sedlo za pogajalsko mizo, da bi vseeno dosegli mehek prehod na nov razdeljeni vodovodni sistem, je še poročal Rous.