Letos so se v Podravju že v začetku pridelovalne sezone soočili s sušo, saj je v prvih treh mesecih padla le tretjina padavin dolgoletnega povprečja, vodna bilanca pa je bila posledično že takrat izrazito negativna. "V prvi polovici junija je bilo nekaj večjih padavinskih dogodkov z obilico dežja, ki je sicer dobro namočil zemljo, povzročil pa je tudi precej težav z odnašanjem rodovitne prsti," pojasnjujejo v zavodu. Julija so našteli le en dan z dežjem, dodatno pa so tla sušili vročinski val v sredini meseca, izjemno nizka zračna vlaga, vroči južni vetrovi in nadpovprečno sončno sevanje.

Sušni stres je po navedbah Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj vplival na pridelek ozimnih žit, predvsem pri pšenici, kar se je odrazilo pri višjem deležu primesi. Ker odkupovalci pri krušnih žitih obravnavajo drobno zrnje kot primesi in ker so pri nekaterih sortah na sušnih območjih te presegale 20 odstotkov, so se kmetovalci množično odločali za prodajo za krmo, ker se tam teh deležev ne upošteva.

Najbolj razširjena kmetijska kultura v Podravju je koruza. "Povprečni pridelki so zadnja leta presegali 11 ton suhega zrnja na hektar, letos pa sta dolgotrajno pomanjkanje padavin in obdobje vročinskega vala vplivala na razvoj koruze prav v času cvetenja, ko je koruza najbolj občutljiva na pomanjkanje talne vlage, zato pričakujemo mnogo nižje pridelke, na lažjih peščenih tleh grozi tudi popoln izpad pridelka," pravijo na zavodu.

Kjer ni urejeno namakanje, pridelki zelenjadnic večinoma propadli

Suša je močno vplivala tudi na rast travinja, ki se je praktično ustavila. Na intenzivnih travniških površinah bosta zaradi suše izpadla dva odkosa, kar se bo poznalo pri skupno pridelani krmi. Pri ekstenzivnih travnikih ne bo trave druge košnje, nekatere občutljive vrste trav so zaradi suše propadle. "Velik izpad pridelka lahko pričakujemo tudi pri drugih kulturah, kot so pozni krompir, sončnice, soja, nenamakane vrtnine in oljne buče. Listi oljnih buč se sušijo, kar vpliva na zmanjšano polnjenje plodov in posledično zmanjšan pridelek bučnic," pravijo na zavodu.

Kjer ni možnosti za namakanje, so pridelki zelenjadnic večinoma propadli. "Kljub pričakovano visokim cenam poljščin pa tistim, ki imajo zemljišča na lahkih prodnatih tleh, to dejstvo ne pomaga. Kmetje bodo imeli zaradi znatnega dviga cen gnojil in drugega repromateriala za pridelavo precej težav z zagotavljanjem krme za rejo živine, lahko pa zaidejo celo v finančne težave," opozarjajo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Pridelek bo manjši in manj kakovosten tudi v sadovnjakih in vinogradih

Zaradi suhega in vročega vremena so se po navedbah zavoda segrela tla, kar ima za posledico povečano sproščanje hranil in ob morebitnih močnih padavinah čezmerno izpiranje nitratov v podtalnico ter posledično poslabšanje kakovosti podzemnih vodnih virov za pitno vodo. V vinogradih in sadovnjakih bo pridelek nižji in manj kakovosten, zelo negativno pa takšne razmere vplivajo tudi na diferenciacijo cvetnih brstov, kar se bo poznalo šele v naslednjem letu, pojasnjujejo na zavodu.

Najbolj prizadeti so za zdaj mlajši nasadi, kjer koreninski sistem še ni tako razvit, to pa lahko pripelje tudi do propada rastlin. Na območju Haloz bodo pridelki grozdja in sadja po trenutnih ocenah manjši za 50 odstotkov. "V primeru nadaljevanja suše lahko večje škode pričakujemo tudi na težjih tleh, torej na celotnem območju Slovenskih goric, Ormoža in Slovenske Bistrice. Zaradi pomanjkanja padavin pričakujemo manjše izplene, saj so rane in srednje rane sorte pričele s prisilnim dozorevanjem," še pravijo na zavodu.