Andrej Fištravec je po desetih dneh od črne napovedi prihodnjega proračunskega leta le stopil pred javnost. Umaknil je izhodišča za proračun, saj pravi, da se "dokument v javnosti obravnava kot predlog proračuna in ne kot izhodišča, ki niso namenjena seciranju posameznih postavk, ampak analizi stanja in možnosti na področju javnih financ".

Še vedno pa ostaja dejstvo, da občini, ko izpolni vse zakonske dolžnosti, ostane le malo denarja. Sodelavcem je zato naložil, da pripravijo nova izhodišča in poiščejo tudi nove zunanje vire financiranja. "V MO Maribor imamo 46 javnih zavodov, agencij in skladov. Vse vsebine, ki jih izvajajo, seveda potrebujemo, vprašanje pa je, ali gre za dovolj učinkovito organizacijo," pravi župan.

Sešel se bo tudi s predstavniki države in govorili bodo o razkoraku med obveznostmi, ki jih občinam nalaga zakon, in sredstvi, ki jih za to namenja država. Kljub vsemu pa bodo določeni ukrepi porabe proračunskih sredstev vendarle morali biti sprejeti, saj bi se s proračunsko politiko prejšnjih mandatov lahko v letu 2016 ali 2017 dejansko zgodil proračunski zlom.

Strinja se s pomisleki iniciative
Med pomembnejšimi dodatnimi proračunskimi viri je Fištravec omenil spremembe pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, že zdaj pa mu ni blizu dvig cen komunalnih storitev, ki so jih sicer na občini napovedovali. Strinja se tudi z zahtevami civilne iniciative proti varčevanju. "Če v predlogu proračuna ne bi bilo denarja za socialo in javna dela, bi se takega protesta udeležil tudi sam," je dejal.

Na vprašanje, ali si namerava sam znižati plačo in tako simbolično prispevati k reševanju problematike, je dejal, da če bo to rešilo težave, potem s tem nima nobenih težav. O tem, ali bi v primeru protestov razmislil o odstopu, pa pravi, da mora mestna uprava delati v nekih normalnih razmerah, pa tudi mesto si zasluži normalnega življenja v teh težkih pogojih.

Poslanci bi pomagali, a župan ni odziven
So mu pa roko pri reševanju težav ponudili mariborski poslanci. A kot pravijo, ne vedo, kako pomagati, saj nimajo konkretnih informacij v zvezi s tem. Zato so kritični do neodzivnosti vodstva in župana. "Bojim se, da bomo v Mariboru kmalu imeli naslednjo vstajo, če bo šlo tako naprej," svari Franc Trček (ZL).

Poslanec DeSUS-a Uroš Prikl pravi, da se zavedajo položaja in čutijo solidarnost ter imajo tudi zamisli za rešitev težav - na primer preselitev sedeža Holdinga Slovenskih elektrarn v Maribor. Sklicali bodo zainteresirana delovna telesa DZ-ja, na katerih bodo idejo predstavili.

Medtem pa poslanec Trček meni, da se niti premier Miro Cerar ne zaveda težavnosti položaja v Mariboru. Po njegovem mnenju bi potrebovali sistemski zakon, ki bi reševal problematiko "tretje Slovenije", saj ne gre le za Maribor.

Po njegovih besedah je mariborski položaj vseeno nekoliko pričakovan in zato tudi ne verjamejo, da mariborski župan tega pred volitvami ni vedel. To, kar župan dela zdaj, pa je po njegovem mnenju žaljivo do občank in občanov Maribora.