Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da je projekt pomurskega vodovoda končan in da ima v novem programskem obdobju prednost evropske kohezijske politike gradnja kanalizacijskega omrežja. A v Pomurju vztrajajo, da gre za enovit evropski projekt, po katerem morajo dobiti pitno vodo vsi prebivalci, da je bila zgrajena le prva etapa in da mora tej slediti še druga, je za Slovensko tiskovno agencijo zapisal novinar Marjan Maučec.

Ob tem se župani z območja vodovoda sistema B, to je območje murskosoboške upravne enote oziroma t. i. gorički krak, sklicujejo na dokumente, ki so jih pridobili kot odgovor na prijavo projekta pomurskega vodovoda v Bruselj. Ti po njihovem mnenju jasno kažejo, "da je bil projekt na sistemu B zasnovan v dveh etapah in v dveh programskih obdobjih. Prav tako je bilo jasno zapisano, da se bodo cilji projekta dosegli šele leta 2018."

Ustavna zaveza pitni vodi
Zagotovitev pitne vode je osnovna potreba, ki jo zagotavlja tudi ustava, zato pričakujemo, da bodo vodo dobili še preostali prebivalci, saj jim jo zdaj dovažajo gasilci, pravijo župani in dodajajo, da če načrtuješ 400 kilometrov vodovoda, zgradiš pa ga samo 250 kilometrov, kot je bilo v prvi etapi, nisi oskrbel vseh prebivalcev z vodo, zato cilj projekta ni dosežen.

Po njihovem mnenju zaveze za celotno gradnjo vodovoda na območju Pomurja ni dalo ministrstvo, ampak država Slovenija oziroma v njenem imenu služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Enovit ali stopenjski projekt?
Okoljsko ministrstvo pa vztraja, da v smislu izvajanja kohezijske politike ne gre za enovit projekt, ampak za tri ločene vodovodne sisteme oskrbe z vodo Pomurja, A, B in C, ter da je za vse tri projekte odločbo o dodelitvi sredstev izdala Republika Slovenija in ne Evropska komisija, tako pa so se tudi izvajali.

Na ministrstvu opozarjajo, da je Slovenija dobila uradni pisni opomin, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje odpadne vode, kar je v naši državi v pristojnosti lokalnih skupnosti. Gre namreč za lokalno javno infrastrukturo.

"Neizpolnjevanje vodi v tožbo in posledično lahko tudi v plačevanje kazni do izpolnitve zahtev, saj je Evropska komisija jasno navedla svoja pričakovanja, da se kot prednostno obravnava področje odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode," so pojasnili na ministrstvu.

Nadaljevanje zahtevali s peticijo
Kljub temu so predstavniki Pomurja izvedli vrsto aktivnosti, s katerimi dokazujejo, da je vodovod bolj potreben kot kanalizacija. Januarja letos so s peticijo to skupaj zahtevali pomurski in podravski župani, aprila je bil na to temo skupaj z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen delovni sestanek županov v državnem svetu, na ministrstvo so posredovali celotno dokumentacijo projekta nadgradnje vodovoda sistema B, septembra so se na to temo predstavniki Pomurja spet sestali z ministrico Majcnovo.

Dobili so odgovor, da bo regija lahko sama odločala o denarju, ki ga bo imela v sklopu dogovora za razvoj regij. To pomeni, da bo sredstva lahko namenila tudi za vodovod, vendar ob predpostavki, da so sistemi prve etape gradnje vodovoda končani, je pojasnil Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota, ki je regionalna razvojna agencija za Pomurje.
Pomurje bo po Karovih besedah imelo za vlaganja v vodni sektor dobrih 34 milijonov evrov, ki jih bo predvidoma lahko namenilo za projekt nadgradnje vodovoda sistema B, ki je ocenjen na dobrih 40 milijonov evrov. Financirali pa se bodo lahko tudi projekti odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, čemur daje prednost okoljsko ministrstvo. Po prvih izračunih so potrebe Pomurja za čiščenje voda nad 2.000 populacijskih enot, ki so upravičene za prijave, ocenjene na 23,5 milijona evrov.

Tudi na ministrstvu so pojasnili, da je ena od možnosti, ki jo predlagajo v Pomurju, vključitev gradnje te infrastrukture v sklopu dogovora za razvoj regij, "kjer so predvidena dodatna sredstva na navedenih prednostnih naložbah in pod merili za izbor operacij v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Tako je predvideno, da za izbor operacij veljajo ista merila za izbor, saj gre med drugim za evropska sredstva iz Kohezijskega sklada in Sklada za regionalni razvoj."

Ob vsem tem na ministrstvu poudarjajo, da v tem trenutku še ni mogoče odgovoriti, kateri konkretni projekti se bodo sofinancirali v okviru dogovora za razvoj regij, ker je povabilo še v pripravi.

Kdo je obljubljal in kdo je odgovoren
Ukrepanje je medtem v javnem pismu od podpredsednika vlade Dejana Židana in pomurskih poslancev zahteval župan občine Tišina Franc Horvat. Sprašuje jih, kako je mogoče, da kljub ustavni pravici do vode ljudem na Goričkem to še vedno dovažajo s cisternami, ob tem pa država pozablja, da je ob prijavi prve etape vodovoda sistema B v vlogi zapisala, da bo "prva etapa končana, ko bo zgrajena druga etapa". Horvat je priložil tudi uradni dokument, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj ob prijavi prve etape, in javno vprašal, kdo bo odgovoren, ko bo treba vračati sredstva za prvo etapo, ker ta ne bo končana, ker druge etape ne bo do leta 2018.

Odgovorov Horvat ni dobil, pomurski poslanci pa pravijo, da bodo podprli odločitev regije in da naj denarja ne bi vračali v Bruselj, tudi če nadaljevanja gradnje vodovoda ne bo. Rešitev zapleta za 11.000 prebivalcev, ki so ostali brez vode, poslanci vidijo v denarju, ki naj bi ga po njihovem dodatno zagotovili v državnem proračunu.

Pomurski vodovod sistema B pripravlja dokumentacijo, da so bili sistemi prve etape gradnje vodovoda končani v skladu z razpisom. Tako bi izpolnili zahteve ministrstva in posledično lahko sami odločali o denarju, ki bo na voljo v sklopu dogovora za razvoj regij.