Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic Konc. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja enajst različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.

Vaša prava ideja je smrekova smola. Kaj je pri njej tako posebnega?
Smrekova smola je naravna snov, ki me res fascinira, ker ima zelo širok spekter uporabe, ki ga ne poznam pri nobeni drugi naravni snovi.

To lahko rečete tudi kot strokovnjak, namreč po končani športni fakulteti ste diplomirali še iz laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo. Vam akademsko znanje pride prav pri izdelavi izdelkov in pri razvoju?
Zelo. Praktično kemijsko znanje, ki sem ga pridobil na Fakulteti za farmacijo, je pripeljalo do razvoja kar nekaj novih izdelkov, ki sem jih sicer poskušal izdelati tudi prej, vendar brez znanja s fakultete ni šlo.

Ideje za izdelke, pravite, da dobite po navdihu. Kaj pa vas navdihuje?
Navdihuje me samo poslanstvo podjetja in potem ideje ves čas zorijo v glavi.

Te ideje lahko zorijo več let, kajne?
Drži, tako je potekal razvoj kreme Smrekovit 365. Ideja se je rodila praktično že med študijem na Fakulteti za šport. Razmišljal sem, kako bi mazilo izboljšal, kako bi naredil drugačen izdelek. Kupil sem možne sestavine, delal eksperimente, ampak se takrat ni izšlo, tako kot sem si želel, verjetno tudi zato, ker je smola izredno muhasta snov za delo. Pozneje sem spoznal ženo, ustvaril družino in so stvari zastale. Eksperimenti so se ustavili, sestavinam so potekli roki uporabe. Zadeve sem se znova lotil šele med študijem na Fakulteti za farmacijo, tudi s pomočjo novega kemijskega znanja. Znova sem začel z eksperimenti in mi je uspelo narediti tak izdelek, kot sem želel, ampak še vedno ni bil čisto po mojem okusu, ker ni bilo stoodstotno naraven, prisotne so bile določene sintetične snovi. Šele po končani fakulteti sem se res lotil in naredil izdelek, ki je naraven, ter bil zadovoljen s svojim rezultatom.

Vaše podjetje raste počasi, organsko, empirično, ob tem ostajate skromni in potrpežljivi. Pa vas kdaj zamika, da bi morda razširili posel, povečali podjetje, več zaposlovali in posledično tudi več zaslužili?
Ne, v bistvu nimam te filozofije. Nimam težnje po vedno večji rasti. Želim si organske rasti, da vidiš rezultate in se šele potem razvijaš naprej, nikakor pa nisem za hitro rast, ki bi potem potegnila za seboj tudi veliko drugih težav.

Prvotno idejo za smrekovo mazilo je dobil vaš oče pred 33 leti, ko je iskal rešitev za lastno težavo. Imel je težave s hrbtenico in s tem mazilom se je menda celo izognil operaciji na hrbtenici. Kako je prišlo do te ideje?
To drži. Moj oče je imel zelo velike težave s hrbtenico, tako da je bil oproščen opravljanja vojaškega roka v takratni Jugoslovanski ljudski armadi, pa tudi praktičnega dela izpitov na Fakulteti za šport. Prek ljudske zdravilke iz Radovljice, Prežlja se je imenovala, je prišel do smole. Gospa je na poseben, tradicionalen način pripravljala smolo in delala iz nje obloge. Nato je očetu ortoped rekel, da je edini način, da se izogne invalidnosti pred 30. letom, operacija, ampak se ni odločil zanjo, nadaljeval je z naravnimi stvarmi, predvsem s smolo, in tako je leta 1989 izdelal prvo mazilo. Bilo je zelo učinkovito, zato se je tudi zelo hitro razširilo.

Tako kot počasi raste vaše podjetje, je potekal tudi prenos vodenja z očeta na vas. Kako ste vi začutili to podjetniško žilico? Namreč še med študijem na športni fakulteti oziroma po koncu fakultete ste predavali oziroma poučevali športno vzgojo na srednji zdravstveni šoli.
Ves čas me je vleklo tudi na druga poklicna področja. Oče me je pri tem ves čas podpiral, nikoli ni pritiskal name, da prevzamem podjetje, čeprav si je verjetno tega sam želel. Vsak starš si verjetno želi, da njegovi otroci prevzamejo uspešno podjetje, ampak res ni nikoli izvajal tega pritiska. Šele po tem, ko je želel, da naredim spletno stran, čeprav nisem imel nobenega tovrstnega znanja in sem se čisto iz ničle tega lotil, je to v meni prebudilo oblikovalsko žilico in to me tudi izredno navdušuje. Proti koncu študija se je začela oblikovati želja, da bi mogoče prevzel to poslanstvo.

Potem ste tudi pustili službo, ki ste jo imeli na šoli, se začeli ukvarjati s poslom in zdaj na ta način, kot ga je oče prenesel na vas, prenašate na svojih pet sinov, torej brez pritiskov jih skušate nekako vključiti v podjetje in upate, da bodo morda tudi oni kdaj nadaljevali vaš posel. Zanimivo se mi zdi tudi to, da vas pri poslu vodi vera, da se ne zanašate le nase, na svoje sodelavce. Kako vam vera pomaga pri vodenju posla?
Tako v življenju kot v podjetju se mi zdi bistvena ponižnost, da ni nič odvisno od nas, nič razen naših dejanj nimamo pod nadzorom in tukaj prepuščam vodenje Bogu, tako življenja kot podjetja. Trudim se, da bi prepuščal.

Smrekovo smolo nabirate v gozdovih. Kako to poteka, da pri tem ne poškodujete dreves?
Smolo postrgamo samo na drevesih, ki so že ranjena – od divjadi, od padajočega kamenja, od sečnje. Na istem mestu lahko smolo ponovno naberemo šele po desetih letih. Pri tem dreves res ne poškodujemo.

Torej iz te smole potem izdelujete v svojem laboratoriju in razvijate nove izdelke, enajst jih je, delo pa poteka večinoma ročno. Kako si olajšate proizvodnjo?
Drugače kot ročno, sploh v prvih fazah, ko delamo s surovo smolo, delo ne more potekati, ker je smola izredno muhasta snov – lepljiva, v veliko topilih se ne topi. Ves čas poskušamo najti nove načine, avtomatizirati tiste stvari, ki se jih da, predvsem pa je prvo merilo pri vseh stvareh seveda prihranek časa.

Tako ste denimo za odpremo paketov najeli zunanjega izvajalca, postavili ste tudi smrekomat, kjer prodajate te svoje izdelke. Kako poteka prodaja? Na leto prodate 40.000 izdelkov.
Približno 40.000 izdelkov prodamo na leto. Polovico prodamo v specializiranih trgovinah in lekarnah, drugo polovico pa neposredno pri nas, v smrekomatu, v poslovalnici v Naklem, v poslovalnici v Ljubljani, pa po telefonu in na spletni strani.

Trajnosti dajete v podjetju velik pomen. Kako ste trajnostno naravnani?
Trajnosti res dajemo velik pomen. Mazila so na primer v steklenih posodicah z lesenim pokrovom, kreme so v aluminijastih tubah, vsa papirna embalaža in brošure so vse iz stoodstotno recikliranega papirja s FSC-certifikatom, poleg tega pa smo pred kratkim investirali tudi v sončno elektrarno s hranilnikom toplote, ki nam ob sončnih dneh pokrije praktično vso električno energijo, ki jo porabimo v podjetju.

Razvit imate tudi socialni čut. Pravite, da tistim, ki si ne morejo kupiti vašega mazila, ga tudi podarite. Ali pride kdaj do zlorab takšnega zaupanja?
Mislim, da se zlorabe ne pojavljajo. Po navadi zahtevamo tudi kakšno dokazilo ravno zaradi tega, včasih pa verjamemo tudi na besedo, tako da mislim, da se zlorabe ne pojavljajo, če pa se, se pa šteje tistemu, ki zlorabo naredi.

Del družbene odgovornosti je tudi finančna disciplina. Kakšna je ta trenutno na trgu? Zakaj se vam zdi tako pomembna?
Finančna disciplina se mi zdi zelo pomembna, ker v primeru nediscipline to potegne za seboj celo verigo. Naše podjetje ima bonitetno oceno A1++, če se ne motim, ker res plačujemo račune že pred valuto, to se mi zdi del naše družbene odgovornosti.

Je tudi sreča pomembna pri uspešnem poslu, kaj bi rekli?
Mislim, da bolj kot za srečo, gre za božjo previdnost. Vsekakor je pa sreča na strani pogumnih, strah pa nikoli ni dober svetovalec.

Hvala lepa za ta pogovor in podjetno naprej.
Hvala tudi vam.

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 12. junija. Predstavili vam bomo kmetijo Žerjal.