Nedaleč od Logarske doline, v Lučah, že od leta 1875 stoji Penzion Raduha. Družinsko gostišče s prenočišči vsa ta leta uspešno krmari med spremenjenimi gospodarskimi, družbenimi in turističnimi časi.

Lani jih je agencija Spirit nagradila z nagrado sejalec 2013 za ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. Kot posebno inovativnega so prepoznali projekt Sanje in spanje v krošnji dreves, s katerim turistom ponujajo počitnice posebnih doživetij spanja med krošnjami dreves v hiški, visoko nad tlemi, ali v preurejenem kozolcu in hlevu ter tako s povezovanjem tradicije in sodobnosti ponujajo kopico možnosti sproščanja ob reki Savinji.

Prilagajajo se sodobnemu popotniku
"Naš temelj je v tradiciji, a z novimi zarsežnostmi. Prilagajamo se modernemu popotniku. Odnos do naše tradicije in lokalne kulture pa se opazi tudi v dekoraciji, prostorih," svojo vizijo pojasnjuje lastnica penziona Martina Breznik. Sama je že četrta generacija v družini, ki vodi Penzion Raduha. "Zanimivost naše družinske tradicije je tudi to, da smo penzion vedno nasledile ženske. Vsaka je bila znana po hrani, a se je vsaka generacija prilagajala času. Ta boj za preživetje je spodbudil iskanje novih idej," pove s ponosom.

V turističnih panogah se je namreč vedno treba odzivati na spremembe, ki jih prinesejo novi družbeni sistemi, spremenjen tempo življenja, vremenske nevšečnosti in podobno. Tako se jim je zgodilo, da so ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi naše države izgubili večino stalnih gostov. "Pred tem smo imeli večinoma goste iz Jugoslavije, ki so k nam prihajali tudi po 30 let, družine, za katere se je vedelo točno, v katerem terminu pridejo, celo, katero sobo bi imeli. Potem smo te goste izgubili in smo morali postati prilagodljivi ter najti nove trge."

"Turizem ni trgovina, kjer se prodaja začne takoj"
Po letih izkušenj dela v turizmu Martina Breznik zlahka ponazori specifičnost dela v tej panogi: "Turizem ni kot trgovina, kjer se prodaja začne takoj po odprtju vrat. Turizem je dolgotrajen proces." Opiše, kako so se na spremenjene razmere hitro odzvali, odšli na turistične sejme in začeli na novo iskati goste iz tujih držav. "Najprej smo začeli delati na francoskem in švicarskem trgu ter v Belgiji in gostov iz teh držav imamo največ. Se nam pa počasi odpira ves svet, presenetijo nas obiski z Malte, iz Japonske, Monaka."

V njihovem penzionu tako tuji gosti rezervirajo več kot 90 odstotkov oddanih postelj. Inovativne oblike prenočevanja, vrhunska kulinarika in povezanost z lokalnim okoljem ter tradicijo pa zadnja leta privablja tudi več domačih obiskovalcev. "Ljudje si vse večkrat vzamejo krajše dopuste, pridejo za konec tedna ali en dan in takrat smo zaradi bližine slovenskim gostom zelo dostopni."

Več vlaganja v razvoj doline
Si pa naša sogovornica želi, da bi tudi na širšem področju njihove doline izboljšali turistično podobo. "Uveljavljeni dejavnosti na našem koncu sta ribolov in pohodništvo, zelo bi pa bili veseli, če bi po dolini uredili kakšne kolesarske steze. S tem bi oživela celotna dolina, potrebovali pa bi vsekakor pomoč."

Pogreša tudi boljšo ponudbo lokalnih izdelkov. "Ker je tukaj še veliko bogatih kmetov, se jim ni treba usmeriti v posebne proizvodnje na primer sirov ali proizvodov, kjer ni takoj velikega zaslužka. Morda ta čas še prihaja. Vse, kar imamo, pa rada ponudim tudi svojim gostom. Tako sem povezana z gospo, ki dela krasne izdelke iz filca, kar zaradi ovčereje še posebej spada v naše okolje, sodelujem z gospodom, ki izdeluje čudovite umetniške sklede iz lesa. Takšne stvari so tudi za goste zelo zanimive."

Pri tem se obrača tako na lokalne kot državne oblasti, a posluha pogosto ni. "Morali bi prepoznati potencial razvoja celotne doline, saj že sam prostor pove, s čim se lahko ukvarjamo. Pri nas je tako zelo velika priložnost, da bi se povezal turizem z gozdarstvom, kmetijstvom." Ljudje namreč opazijo odnos do prostora in narave v sami turistični ponudbi.

Pomembno je povezati arhitekturo in okolje
Zato so v Penzionu Raduha pri prenovi starega hleva in kozolca to še posebej upoštevali. "Vnesli smo veliko avtohtonega kamna, macesnovega lesa. Trudili smo se prikazati material, ki je iz našega prostora, pa tudi postaviti arhitekturo, ki ustreza lokaciji. Naši arhitekti iz družbe Odprti krog so se potrudili za interakcijo med stavbami in samim naravnim prostorom. Velikokrat se mi zdi škoda, da se ne poskrbi za arhitekturno dediščino, da se stare hiše pobarva s čudnimi barvami, postavi v okolje kaj, kar tja ne sodi."

Takšnega premišljenega, predvsem pa dolgoročnega načrtovanja ne manjka le v krajinski arhitekturi, temveč tudi v sami gospodarski politiki naše države. Kot gospodarstvenica, ki si mora svoj kruh priboriti na trgu, v neposrednem stiku s strankami, si zato želi, da bi se ideje ljudi s terena slišale tudi v pisarnah načrtovalcev politike in odločevalcev. "Tako smo majhni, za eno večje mesto nas je, pa ne znamo deliti izkušenj med sabo. Če bi to delovalo in če bi dobili prave gospodarske vložke, bi se kolo lahko pognalo tudi na daljši čas. Ves čas se pogovarjamo o preživetju, ne pa o oživitvi gospodarstva."

Majhen vložek za državo, večji izkupiček za vse
Tudi pogled čez mejo in izkušnje kolegov, ki pripravljajo turistično ponudbo v Avstriji, pokažejo, kako delujejo dobre prakse sodelovanja med gospodarstvom in državo. "Gospod, ki ima gostišče na avstrijski štajerski vinski cesti, mi je povedal, da zaprejo dejavnost od konca novembra do sredine marca, saj ni sezona za vinski turizem, in da jim za ta čas državi ni treba plačevati dajatev. Dobiček, ki ga naredijo v poletni sezoni, tako lahko vložijo v razvoj, medtem ko moramo mi dobiček iz poletja pozimi nakazati državi za prispevke. Ta gospod ima 17 zaposlenih in po njegovih besedah bi bankrotiral, če bi delal v razmerah, kot so pri nas. To so takšne malenkosti, ki lahko oživijo gospodarske panoge, ki so specifično vezane na letne čase. Zakaj bi namreč zdaj k nam hodili Francozi, Nemci, Švicarji, če imajo doma bistveno boljšo turistično ponudbo za zimsko sezono, kot je tukaj."

Zima je torej tudi za Penzion Raduha mrtva sezona, čeprav so z dodatno ponudbo poskušali čas, ko so zanimivi za goste, čim bolj podaljšati. Zatišje naša sogovornica čim bolj izkoristi in potuje v dežele, kjer je baza njihovih gostov, in več dela za promocijo. "Nikoli ne smeš obstati in biti zadosten. Vedno moraš raziskovati trg," poudarja. To bo tudi zagotovilo, da se bo družinska tradicija gostišča nadaljevala. A s še eno spremembo. "Imamo tri otroke, srednji že dela z nami in bo prvi moški naslednik," se nasmeje Martina Breznik.

Ana Svenšek