Špansko vrhovno sodišče je devetim katalonskim voditeljem zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije dosodilo med devet in 13 let zapora.

Obsojeni so vstajništva in zlorabe javnih sredstev. V Barceloni so sodbo označili za maščevanje in zgodovinsko napako, v Madridu so pozvali k dialogu. Obsodba je že sprožila nove proteste.

13 let zapora najvišja kazen
Na najvišjo kazen, 13 let zapora, je vrhovno sodišče v ponedeljek zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsodilo nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa. Tožilstvo ga je sicer obtožilo upora in zlorabe javnih sredstev ter zanj zahtevalo 25 let zapora. Državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada, je namesto upora predlagalo blažjo obtožbo vstajništva in zaporno kazen 12 let. Junqueras je sodbo označil za maščevanje države in poudaril, da Katalonci nimajo druge možnosti, kot da ustanovijo svojo državo. "Neodvisnost je danes potrebna bolj kot kdaj koli za svobodnejšo, pravičnejšo in bolj demokratično družbo," je dodal in napovedal, da se bodo vrnili še močnejši. Trije nekdanji katalonski ministri Raül Romeva, Jordi Turull in Dolors Bassa so bili medtem zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsojeni na 12 let zapora. Dva druga nekdanja ministra katalonske vlade Joaquim Forn in Josep Rull sta bila obsojena na 10 let in pol zapora.

Forcadellova obsojena na 11 let in pol
Nekdanja predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell je bila zaradi vstajništva obsojena na zaporno kazen 11 let in pol, vodji dveh civilnodružbenih gibanj Jordi Cuixart in Jordi Sanchez pa na devet let. Preostalo trojico obtoženih, pri katerih gre prav tako za nekdanje regionalne ministre, je sodišče oglobilo z okoli 60.000 evri denarne kazni. Katalonski minister za zunanje zadeve Alfred Bosch je v odzivu zapisal, da je šlo za politični proces, izrečene kazni pa so "zgodovinska napaka, ki ne rešuje dilem katalonskega vprašanja, ampak razlike le še poglablja". Bosch je kritičen do španskega premierja Pedra Sancheza, ki po njegovem mnenju ni storil ničesar, da bi položaj razrešil z dialogom. "Danes smo daleč od rešitve, obsodbe političnih zapornikov konflikt preusmerjajo na evropsko areno in mednarodna sodišča," je opozoril Bosch in mednarodno skupnost pozval, naj odigra dejavno vlogo pri reševanju konflikta med Katalonijo in Španijo. "Skupno sto let zapora. Barbarsko dejanje," je medtem na Twitterju zapisal nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont, ki mu niso sodili, saj se je zatekel v tujino. "Treba se je odzvati kot še nikoli. Za prihodnost naših otrok. Za demokracijo. Za Evropo. Za Katalonijo," je dodal.

Španija: Ne gre za maščevanje
Španija je sicer zanj izdala nov evropski in mednarodni priporni nalog zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev. Španski premier Pedro Sanchez je ob tem dejal, da je čas, da Madrid in Barcelona obrneta novo stran v odnosih. "Po odločitvi vrhovnega sodišča moramo prek dialoga obrniti novo stran, temelječo na mirnem sobivanju v Kataloniji," je poudaril. Dodal je, da je njegova vlada "pripravljena prispevati k dialogu v okviru ustave". Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je poudaril, da ne gre za maščevanje države, kot trdijo obsojenci. Na katalonskih ulicah so se kmalu po razglasitvi sodbe začeli zbirati protestniki, med drugim v Barceloni in Gironi. V prestolnici Katalonije je na ulice prišlo okoli 8.000 ljudi, v Gironi pa 6.000, navajajo oblasti. Delno so zaprli tudi barcelonsko letališče Prat, kjer so protestniki zasedli terminal 1 in se ne želijo umakniti. Odpovedati so morali nekaj poletov. Prišlo je tudi do prerivanja s policisti, ki so uporabili gumijevke.

Cerar: Ne smemo se vmešavati
Na sodbo se je odzval tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je izpostavil, da je Španija suverena država in da je treba spoštovati suverenost njenega notranjega pravnega reda, kot to spoštujejo drugi, ko gre za Slovenijo. "Ne smemo se v to vmešavati," je poudaril Cerar po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Luksemburgu. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil oktobra 2017 na referendumu o katalonski neodvisnosti med mednarodnimi opazovalci, je sodbo označil za "velikanski škandal". Premierja Marjana Šarca je pozval, naj na Evropskem svetu Španiji zastavi vprašanje, kako bo to rešila. Slovenski analitik Luka Lisjak Gabrijelčič je dejal, da je argumentacija sodbe katalonskim voditeljem izrazito politična. Tako visoke kazni so dobili, ker so s političnimi instrumenti izvajali državljanski pritisk. Sodba je bila sicer pričakovana, saj se je že od konca sojenja sredi junija govorilo, da ne bodo obsojeni za obtožbo upora, ki predvideva višjo zaporno kazen, ampak za vstajništvo, ki predvideva nižjo kazen. Reševanje katalonskega vprašanja se bo po besedah Lisjaka Gabrijelčiča vsekakor zaostrilo, pri čemer sodba preprečuje rešitev na srednji rok. Sodba po njegovem mnenju ne bo zaustavila daljšega procesa globlje diferenciacije znotraj katalonskega osamosvojitvenega gibanja. Zelo očitna so tudi trenja med ljudmi in politično elito, je dodal.