Vlada je v četrtek na seji potrdila predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter ga poslala v sprejem DZ-ju.
Po prepričanju ministrstva za izobraževanje novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Slednje pa medtem opozarjajo, da je predlog protiustaven.
Ustavno sodišče je namreč konec leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, ker je po njem javni program v zasebnih osnovnih šolah financiran le 85-odstotno.
Državnemu zboru je zato naložilo, naj v enem letu neustavnost odpravi tako, da bo javni program v zasebnih šolah financiran v enaki višini kot v javnih osnovnih šolah, to je 100-odstotno.
Zasebne šole: predlog je neustaven
Predlog novele, ki ga je v četrtek potrdila vlada, javni program razdeljuje na dva dela, in sicer obvezni del in razširjeni del. Pri tem predlog določa, da bi država obvezni del financirala 100-odstotno, razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala. Še naprej, enako kot do zdaj, ne bi financirala nadstandardnega programa. Vse navedeno bi veljalo za generacije otrok, vpisane po šolskem letu 2019/2020, medtem ko bi za trenutno vpisane in tiste, ki bodo vpisani v naslednjem šolskem letu, do konca šolanja veljalo 85-odstotno financiranje tako obveznega kot razširjenega dela javnega programa. Zasebne šole ob tem opozarjajo, da je predlog neustaven, saj da jim bo financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov v celoti gledano zmanjšal na približno 65-odstotkov. Opozarjajo, da je ustavno sodišče določilo 100-odstotno financiranje javnega programa ter da pri tem ni ločevalo med obveznim in razširjenim delom.
Pikalo: Financirati je treba, kar je obvezno
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo na slednje odgovarja, da gre predlog v smeri tistega, kar na ministrstvu razberejo iz odločbe ustavnega sodišča, to je, da je treba financirati, kar je obvezno, ne pa tudi razširjenega dela javnega programa. Slednjega zakon o osnovni šoli namreč po besedah Pikala za zasebne šole ne opredeljuje kot obveznega, čeprav ga država trenutno sofinancira. Na ugotovitev, da zasebne šole ne bi bile konkurenčne, če staršem dijakov ne bi ponudile jutranjega varstva ali podaljšanega bivanja, pa odgovarja: "Vsak starš že ima mrežo javnih šol, kjer je vse to organizirano, ima pa vso pravico, in prav je tako, da otroka vpiše tudi v zasebno šolo." Pikalo ob tem poudarja, da ne želijo omejevati zasebne pobude v šolstvu. "Ta mora biti in prav je, da je. Se pa lahko vsaka država posebej odloča, do katere mere bo to zasebno pobudo financirala in kakšni bodo vstopni pogoji, da jo financira," je dejal na novinarski konferenci, na kateri je predstavil predlog novele.
Obvezna bo tudi sprotna evalvacija programa
Novela med drugim tako določa tudi dodatne pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati zasebne šole, da se lahko financirajo iz javnih sredstev. Med drugim bodo morali njihovi programi bogatiti in dopolnjevati šolski prostor ter omogočati možnost izbire med različnimi izobraževalnimi vsebinami, metodami poučevanja in organizacijo učnega procesa. Obvezna bo tudi sprotna evalvacija programa, kar je po besedah Pikala namenjeno preverjanju kakovosti. Koalicija naj bi pred potrjevanjem na vladi predlog novele načeloma uskladila, kljub temu pa imajo v SMC-ju in DeSUS-u še nekatere pomisleke. V DeSUS-u opozarjajo, da novela ne sme poslabšati obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva, v SMC-ju pa bodo pozorni predvsem na mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja.
Je novela res protiustavna?
V LMŠ-ju po besedah vodje poslanske skupine Braneta Golubovića verjamejo ministru, da predlog uresničuje odločbo ustavnega sodišča.
"Vsekakor bomo v samem postopku v DZ-ju preučili vse pripombe iz javne razprave in se na podlagi tega tudi odločili," je napovedal v izjavi novinarjem po četrtkovem koalicijskem srečanju pred sejo vlade.
V Levici se za zdaj o predlogu ne izrekajo. V opozicijskih SDS in NSi pa so prepričani, da je novela protiustavna.
Predsednik NSi-ja Matej Tonin je v odzivu na Twitterju zapisal: "Ustavno sodišče je zahtevalo izenačenje financiranja javno veljavnega izobraževalnega programa v nedržavnih šolah. Predlog vlade pa financiranje celo znižuje. V posmeh otrokom, staršem in pravni državi."
Premier Marjan Šarec je v sredo sicer na vprašanje, ali je zadovoljen s predlogom, odgovoril le z besedami, da je pomembno, da uresničijo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ni konkretno izrekel, ali predlog tudi dejansko uresničuje odločbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje