Z dolgega in napornega vrha EU-ja odhajamo zadovoljni, Slovenija lahko iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 računa na 10,5 milijarde evrov, je po koncu maratonskih pogajanj v Bruslju ocenil premier Janez Janša. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril.
Slovenija po premierjevih besedah vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na krizo zaradi novega koronavirusa.
Janša: Dogovor eden svetlih trenutkov
Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo, in sicer ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU-jem. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril. Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Janša. V pogajanjih je Slovenija uresničila ključen strateški cilj – dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je še izpostavil. V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.
Dodatnih 350 milijonov za Zahodno Slovenijo
Premier je izpostavil še zlasti to, da je Slovenija v končnici pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev. S tem je Slovenija uspela zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajst odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju. Poleg tega bo Slovenija upravičena še do dodatne 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela bo na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje, jedrnega dela 750-milijardnega sklada za okrevanje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje