Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec za mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.
V petek, 8. marca, je skupščina ZN-a poudarila, da nacionalizem, populizem in varčevalni programi omejujejo pravice žensk. S tem pa tudi povečujejo neenakost spolov, je poudaril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres. Evropska komisija je opozorila, da se razmere v nekaterih državah znova slabšajo. Svet Evrope pa je spomnil na pomen carigrajske konvencije o boju proti nasilju nad ženskam.
Islandija želi neenakopravnost odpraviti do l. 2020
Enakopravnost plačila med spoloma se sicer še vedno zdi utopična tema, vsako leto privlečena na dan le ob 8. marcu, a na Islandiji že leto dni velja stroga zakonodaja, ki želi to anomalijo odpraviti do 2020. Država med ognjem in ledom je 1. januarja lani začela izvajati t. i. islandski standard enotnega plačila (ang. Equal Pay Standard), h kateremu so se morala podjetja in vladne agencije, ki zaposlujejo najmanj 25 ljudi, zavezati s posebnim vladnim certifikatom. Če ga ne dobijo, jih država oglobi. Omenjeni postopek morajo podjetja ponoviti vsake tri leta. Če certifikata ne dobijo v tem roku, jih lahko država oglobi za čas do dejanske pridobitve certifikata, kar znaša do 367 evrov na dan (50.000 islandskih kron).
V Sloveniji največ primerov psihičnega nasilja
Žal pa je še vedno nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic ter oblika diskriminacije na podlagi spola, ki izhaja iz neenakega družbenega položaja oziroma neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Po podatkih Špele Veselič, vodje programov Društva SOS telefon, kjer pomagajo žrtvam nasilja, je vsaka druga ženska v Sloveniji od 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Ženske v Sloveniji najpogosteje doživljajo psihično nasilje, sledijo fizično, premoženjsko in spolno nasilje ter nasilje med nosečnostjo. Veseličeva sicer meni, da ima Slovenija dovolj kakovostno zakonodajno podlago za vzpostavitev dobrega sistema preprečevanja, obravnave, kaznovanja vsakršnega nasilja.
V Kranju na semaforju sveti peška
So pa ob mednarodnem dnevu žensk le-te v Kranju dobile prvi semafor, na katerem sveti ženska podoba. To je prvi tovrstni semafor v Sloveniji, sveti pri bolnišnici za ginekologijo in porodništvo. Kljub številnim prizadevanjem žensk so moški liki v javnosti še marsikje v močni prevladi, so v sporočilu za javnost zapisali v kranjski mestni upravi in dodali, da je tako tudi na semaforjih, kjer promet usmerjajo izključno moške podobe. Rdeča čakajoča peška tako obvešča, da bo treba za prehod cestišča še nekoliko počakati, medtem ko zelena peška v krilu pravi, da je prehod ceste mogoč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje