Sodelujoči na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju o demografski politiki v Sloveniji so se ta teden strinjali, da je nujno pripraviti odgovor na staranje prebivalstva. Raziskovalci so pozvali k ustreznim raziskavam, Pahor pa k odgovorni politiki.
"Imamo težave z obnavljanjem prebivalstva," je opozoril Pahor. Današnje razprave zato po njegovem mnenju ne bi smeli prekiniti, ampak je treba nadaljevati iskanje rešitev.
Prenizka rodnost vodi v staranje prebivalstva
V. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Marijana Bednaš je povedala, da bo leta 2030 starejših od 65 let že četrtina prebivalstva. Podjetja po njenih besedah že poročajo o pomanjkanju delovne sile. Po besedah Matjaža Gamsa z Instituta Jožef Stefan se v Sloveniji vsako leto rodi 10.000 otrok premalo. Mlade mamice v Jugoslaviji so po njegovih besedah po porodu ostale na porodniškem dopustu in hkrati obdržale delovno mesto, medtem ko danes služb za nedoločen čas sploh ni več. Posledica prenizke rodnosti je zelo hitro lahko staranje prebivalstva, priseljevanje pa bi bilo lahko ena izmed mogočih rešitev, je dejal Janez Malačič z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zdaj po njegovih besedah nastaja nov reproduktivni model in moderne družbe nimajo dobrega odgovora, kako nadomestiti premajhno število rojstev.
Negotovost zaradi krize vplivala na rodnost?
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je spomnila, da so na ministrstvu že pripravili izhodišča za pokojninske spremembe in spremembe delovne zakonodaje. Delovno aktivnih v starostni skupini od 60 do 64 let je v EU-ju manj od Slovenije le še v Grčiji, je povedala. Po njenem opozorilu je pomembno vseživljenjsko učenje, odpravljati pa je treba tudi stereotipe o starejših. Po besedah Anje Kopač iz SD-ja, ki je bila ministrica za delo v prejšnjem mandatu, je negotovost v družbi zaradi nedavne krize vplivala tudi na rodnost. Sociologinja Alenka Švab s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je strinjala, da so javne politike pomembne, niso pa neposredno povezane z odločanjem mladih za več otrok. Marina Lukšič-Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je dejala, da se mora sistem najprej odločiti, ali priseljence sploh hočemo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje