V četrtkovi oddaji Tarča so govorili o plačah zdravnikov med epidemijo. Po besedah voditeljice oddaje Erike Žnidaršič so več tisoč evrov dodatkov prejeli zdravniki, vendar ne le tisti v prvih bojnih vrstah v času pandemije, temveč tudi tisti, ki s covidnimi bolniki sploh niso imeli stikov, zelo malo pa so imeli tudi drugih bolnikov.
Kot so poudarili v oddaji, je zanimiv tudi podatek, da so nekateri med 'najbolj obremenjenimi in najbolje plačanimi' zdravniki na covidnih oddelkih med drugim našli tudi čas za delo pri zasebnikih.
Izdatno zvišane plače razburile javnost
Javnost razburjajo podatki o plačah nekaterih zdravnikov v času pandemije. V ljubljanskem UKC-ju je bil januarja letos najbolje plačan zdravnik na kliniki za infekcijske bolezni, ki je mesečno zaslužil dobrih 20 tisoč evrov bruto, od tega skoraj polovico prek dežurstev in pripravljenosti. V oddaji so predstavili tudi primer iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, kjer je bil januarja najbolje plačan višji zdravnik specialist. Prejel je 13 tisoč evrov bruto, opravil pa naj bi kar 316 delovnih ur. Za nameček je bila v znesek vključena tudi polletna delovna uspešnost. Tudi primer iz izolske bolnišnice, kjer je višji zdravnik specialist pred pandemijo zaslužil nekaj več kot 9600 evrov bruto, v prvem valu je ta znesek zrasel na 16 tisoč evrov, januarja letos še za dodatnih tisoč evrov. Ali dopuščate možnost, da so znotraj covidnih oddelkov nekateri delali več kot tisti, ki so dobili višjo plačo, so v Tarči vprašanje postavili Konradu Kuštrinu s sindikata Fides. "Težko bi rekel, ker imamo evidenco delovnega časa in prisotnosti. Zdravniki sami sebi ne pišejo plač, to delajo njihovi nadrejeni, tako da kar se tega tiče, če je nekdo bil na covidnem ali navadnem oddelku v nedeljo ali praznik, je pač dobil ustrezne dodatke za neugoden delovni čas," je odgovoril.
Poklukar: Večina se je pripravljena vsem tem plačam odpovedati
Minister za zdravje Janez Poklukar je moral odgovarjati na neprijetna vprašanja. Poudaril je, da zgodba glede nagrajevanja v času epidemije "ni tako enoznačna, kot je bila prikazana." Covidni dodatki so določeni tako po kolektivni pogodbi kot iz interventnih zakonov, je poudaril. "Dodatki po kolektivni pogodbi so posledica pretekle zakonodaje in nagrada pripada vsem zaposlenim, ki v tem času delajo, gre za dodatek, ki je pridobljen na podlagi razglasitve epidemije. Drugo pa so dodatki iz interventnih zakonov, kjer je treba povedati, da ti ne govorijo zgolj o delu v rdečih interventnih conah, temveč tudi v sivih conah," je pojasnil in poudaril, da se rezultati delovanja zdravstva lahko primerjajo z najvišjimi ravnmi po svetu. Mu je pa med drugim žal, da mora o tem debatirati. "Srce me boli, da moram o tem razpravljati, ko vem, da se je večina pripravljena vsem tem plačam odpovedati, ker jih je k delu gnala pripadnost poklicu in pacientom, etičnomoralna zaveza, da v težkih situacijah, ki so enake vojnim razmeram, pomagamo vsakemu," je dodal.
Stalna tema: ali so ljudje v službi ali ne?
V oddaji je gostoval tudi nekdanji minister za zdravstvo Samo Fakin, ki je opozoril, da brez pravih podatkov, koliko zdravniki dejansko delajo ‒ evidentirajo se namreč samo ure ‒, lahko govorimo le o anomalijah. "Če se to komu zdi nepravično, bodo morali to razčistiti znotraj bolnišnic, kolektivov," je povedal in dejal, da so pri dvojnem plačevanju zdravnikov zagrešili dve napaki. Predvsem to, da na ravni države niso dosegli dogovora o jasnejših merilih. "Dokler ne bomo izplačali plačila po opravljenem delu, in ne zgolj po opravljenih urah, bo takšna zmeda in lovljenje ljudi, ali so v službi ali ne, stalna tema," je pojasnil. Novinarji Tarče so ugotovili in razkrili, da so zdravniki v zadnjem letu poleg rednega plačila prejemali še plačilo po podjemnih pogodbah, čeprav jim rednega programa ni uspelo izvesti. Na ugotovitev je odgovoril Vojko Flis, direktor mariborskega UKC-ja. "To ne drži v celoti, delali smo čez poletje, ko epidemije ni bilo, do 18. oktobra se je delalo v polnem zagonu in se je lahko delalo po podjemnih pogodbah," je dejal. V Tarči so ga vprašali tudi to, kako lahko neki zdravnik poleg dela v mariborski bolnišnici dela še za devet drugih zasebnih zavodov. "Če govorimo o soglasjih, gre za pravno-birokratsko soglasje. Gre za sivo področje, kjer dobivamo protislovna pravna mnenja," je še pojasnil Flis, ki pa kot direktor potrjuje ta soglasja.
Najbolj replicirani komentarji sekcije Zdravje v prejšnjem tednu:
EMA prepričana, da so koristi cepiva AstraZenece večje od tveganj (15 odgovorov)
Stranski učinki pri večini velenjskih učiteljev izzveneli, cepljenje šolnikov se nadaljuje (14 odgovorov)
Poklukar: Države ne razmišljajo o sproščanju, težava so nove različice virusa (11 odgovorov)
Krek: Prihodnost je težko napovedati, ampak verjetno bomo šli v nov epidemični val (11 odgovorov)
Najbolje ocenjeni komentarji sekcije Zdravje v prejšnjem tednu:
Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila (228 priporočil)
Štirje predsedniki so se poklonili vsem umrlim covidnim bolnikom (192 priporočil)
Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila (187 priporočil)
Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila (183 priporočil)
Zapleti pri cepljenju šolnikov. Protest dvolastnikov zaradi obveznega testiranja. (180 priporočil)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje