Za začetek poglejmo demografski razrez prebivalcev Slovenije. Po podatkih SURS-a je v Sloveniji na prvi dan tega leta živelo 2.108.977 ljudi, njihov starostni pregled po petletnih skupinah pa je naslednji.

Delež najstarejše skupine je vse večji, trend se bo nadaljeval še 30 let
Z drugimi besedami, v Sloveniji prebiva 435.715 ljudi, ki so stari vsaj 65 let, kar predstavlja dobro petino vseh ljudi. Ta številka se je v primerjavi z letom 2011 povečala za skoraj 100.000 oziroma kar za 28 odstotkov. To pomeni, da se je delež te skupine v celotni populaciji povečal za več kot štiri odstotne točke (s 16,5 na 20,6 odstotka), delež starostne skupine od 15 do 64 let pa se je znižal za natanko pet odstotnih točk. Po napovedih Eurostata naj bi se trend rasti najstarejše starostne skupine nadaljeval še tri desetletja, ko naj bi zrasel na dobrih 30 odstotkov. Po isti napovedi naj bi se potem ta delež ustalil in na približno enaki ravni vztrajal do konca tega stoletja.

Skoraj polovica vseh starostnikov na podeželju
Približno petina najstarejše skupine živi v mestih, dobra tretjina v manjših mestih in predmestjih, slaba polovica pa na podeželju (natančno številko vidite, ko s kazalcem preletite posamezno skupino).

Rast prebivalcev v manjših mestih in predmestjih
Zanimiv je razrez števila prebivalcev po kraju bivanja. V letu 2021 je v primerjavi z desetletjem prej zaznati izrazito rast prebivalstva v manjših mestih in predmestjih − to velja prav za vse starostne skupine. Največji porast velja prav za starostno skupino 65+ let, v tej se je število prebivalcev zvišalo s 105 tisoč na 157 tisoč, kar predstavlja več kot 49-odstotno rast! Opazen je trend manjšega števila ljudi na podeželju, izjema pa so osebe iz najstarejše skupine.

Skoraj polovica žensk, starejših od 85 let, živi samih
V Sloveniji je na prvi dan leta 2018 prebivalo 108.795 ljudi, starih vsaj 65 let, ki so živeli sami, kar je predstavljalo približno 27 odstotkov te populacije. Ta odstotek se strmo dviga s starostjo, tako je kar 44 odstotkov žensk, ki so bile stare 85 let ali več, živelo samih. To rast lahko pojasnimo z razliko dolžine življenja, ki jo dočakamo. V Sloveniji je namreč v letu 2019 povprečna starost umrlih moških znašala 73,9 leta, umrlih žensk pa 82,1 leta.

Pokojnino prejema dobrih 600.000 ljudi
Upokojitev običajno pomeni veliko spremembo v življenju posameznika. Če ne drugače, to velja za višino novega rednega mesečnega prihodka. V Sloveniji je aprila letos pokojnino prejelo 623.375 ljudi (slabih 30 odstotkov vseh prebivalcev), in sicer po naslednjih kategorijah (natančno število dobite s preletom spodnjega prikaza).

Najvišje so starostne pokojnine
Višina pokojnin se razlikuje glede na njihovo vrsto. Spodnji podatki veljajo za letošnji april.

Največ pokojnin med 500 in 600 evri
Natančnejši razred po višini pokojnin kaže, da največ upokojencev prejme znesek med 500 in 600 evri. Dobrih 8300 ljudi prejme pokojnino, ki je višja od 2000 evrov. Na drugi strani skoraj 40.000 upokojencev živi s prejemkom, ki je nižji od 500 evrov. Povprečna neto plača delavcev je marca sicer znašala 1290 evrov.

Višje tveganje za revščino pri ženskah
Prehod za marsikoga lahko pomeni dolgotrajno spremembo identitete, za marsikoga pa zaradi nižjih dohodkov tudi večje finančno breme. SURS tako vsako leto ugotavlja stopnjo tveganja revščine in stopnjo tveganja socialne izključenosti. Prvo opredeljujejo kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, katerih razpoložljivi dohodek (vključno s socialnimi transferji) je nižji od praga tveganja revščine. Stopnja tveganja socialne izključenosti pa je še malce širši pojem, saj so v to poleg oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine, vključeni še tisti, ki so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Podatki za leto 2019 kažejo, da obe stopnji tveganja porasteta pri skupini nad 65 leti, obema pa so še posebej izpostavljene ženske.

Opomba: Deleži so izraženi v odstotkih.

Večja tveganja na vzhodu
Razlike so prav tako velike med vzhodom in zahodom države. Na spodnjem zemljevidu so prikazani odstotki stopnje tveganja revščine med obema deloma države. Delitev je narejena glede na kohezijske regije. Ko s kazalcem preletite posamezen del države, boste dobili podatke tveganja posebej za ženske in moške ter skupaj. Podatki veljajo za vsako polovico države, in ne globlje po statističnih regijah.

Vsak deveti potrebuje pomoč
Dolgotrajna oskrba je oblika nege, ki se zagotovi nekomu, ki zaradi visoke starosti, kroničnih boleznih, nesreče ali upada kognitivnih sposobnosti potrebuje pomoč pri vsakdanjih življenjskih dejavnostih. Zaradi staranja prebivalstva je razumljivo, da se potreba po tej pomoči povečuje, hkrati s tem pa naraščajo tudi potrebe po dolgotrajni oskrbi. V Sloveniji je tako pomoč leta 2018 potrebovalo približno 66.200 ljudi, od tega jih je bilo približno 46.600 starih 65 let in več. Ti so potrebovali naslednje oblike pomoči.

Opomba: V zadnjem stolpcu je objavljen delež glede na število vseh prebivalcev, ki so stari vsaj 65 let.

To pomeni, da obliko pomoči potrebuje vsak deveti prebivalec, ki je star 65 let in več.

Stanovanja
Prebivalci, ki so bili stari 65 let in več, so bili na prvi dan leta 2018 lastniki 297.000 stanovanj, kar je znašalo 35 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda (852.181 stanovanj). Velika večina mladih upokojencev živi v lastniških stanovanjih, z njihovo starostjo pa ta delež pada, kar ponazarja naslednji graf.

Domovi za starejše
Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji na voljo 21.150 mest, in sicer v 59 javnih zavodih in pri 43 izvajalcih s koncesijo. Podrobnejša delitev je naslednja.

Ljudje živimo vse dlje
Skupina ljudi, ki so stari več kot 65 let, je vse večja. Podatki pa kažejo, da si lahko obetajo, da bodo živeli vse dlje. Pogled v preteklost kaže, da so ljudje, ki so leta 1960 pripadali starostni skupini 65–69 let, lahko pričakovali še slabih 13 let življenja. Člani te skupine so leta 2019 lahko v povprečju pričakovali še dobrih 19 let življenja.

Vira vseh podatkov: SURS in ZPIZ.