Nasvet za branje grafov: vsak konkreten podatek boste razbrali z dotikom/preletom vsakega posameznega stolpca, vrstice, zemljevida oziroma predela grafa.

Za začetek poglejmo število prebivalcev in njegovo gibanje v času samostojne države.

Število prebivalcev med letoma 1990 in 2004 je bilo tako rekoč enako, saj se je povečalo za le 56 ljudi (rast za 0,003 odstotka). Po podatkih SURS-a pa se je med letoma 2004 in 2023 (za to leto veljalo zadnji uradni podatki) ta številka dvignila za dobrih 120 tisoč (oziroma za 5,93 odstotka).

Povprečna starost raste zelo hitro
Od leta 2001 se je povprečna starost prebivalcev Slovenije povišala za dobrih pet let (z 38,9 leta na 44,0 leta). Spodnji prikaz kaže rast tako za moške kot ženske.

Podobna starostna rast velja tudi za celoten EU.

Daleč najvišja gostota na Malti
Leta 2022 je na območju EU-27 prebivalo dobrih 446 milijonov prebivalcev, povprečna gostota poseljenosti je 108,9 prebivalca na km². Gostota v Sloveniji je bila le malenkost nižja (104,8). Najnižja gostota je bila na Finskem (18,2), najvišja pa na Malti (skoraj 1700). Na spodnjem zemljevidu lahko preverite natančni podatek za vsako državo.

Slovenija med redkimi državami, ki ima več moških
V večini držav po svetu, tudi v Evropi, živi več žensk kot moških, razmerje v EU-27 je še nekoliko izrazitejše: na sto moških tako živi 104,6 ženske. V tem območju pa so le štiri države, kjer prebiva več moških kot žensk: to so Slovenija (99,2 ženske na 100 moških), Švedska (98,7), Luksemburg (98,5) in Malta (92,9). Na popolnoma drugi strani te lestvice je Latvija (115,8).

Ženske se odselijo dve leti prej
Povprečni prebivalec tega območja se od svojih staršev odseli pri 27,3 leta, povprečna prebivalka pa pri 25,4 leta. Prav v vsaki državi se ženske odselijo prej, razlike med posameznimi državami pa znašajo celo več kot ducat let.

Pri nas najmanj porok ...
Slovenija izrazito odstopa na področju zakonske zveze, statistiki so tako leta 2021 prešteli le 2,8 poroke na 1000 prebivalcev, kar je skupaj s Portugalsko najmanj v EU-ju. Povprečje tega območja znaša 3,9 poroke, na drugi strani ekstrema pa so Madžarska (7,4 poroke), Latvija, Litva in Romunija (vsi po 6,0).

... in (skoraj) najmanj ločitev
Zato pa je Slovenija tudi pri dnu statistike ločitev, saj je bilo v letu 2021 1,1 ločitve na tisoč prebivalcev, povprečje EU-območja pa znaša 1,7. Največ ločitev je Litvi (2,8) in Latviji (2,5).

Nadpovprečni pri izobrazbi
Skočimo v šolske klopi. V območju EU-27 ima med prebivalci, starimi 25−64 let, približno petina ljudi kot najvišjo raven izobraževanja doseženo osnovno šolo. Tu najbolj izstopajo Portugalska (skoraj 40 odstotkov), Italija (37 %) in Španija (36 %). Slovenija sodi med najboljše, saj ima tako izobrazbo le devet odstotkov. Še nižji odstotek imajo samo Litva, Poljska, Slovaška in Češka.

Tercialno izobrazbo (torej višješolsko in visokošolsko) ima v Sloveniji 32,5 odstotka moških in 48,3 odstotka žensk (starimi med 25 in 64 let), kar je več od EU-povprečja (31,4 odstotka moških in 37,1 odstotka žensk).

V Sloveniji dela zelo veliko staršev s tremi ali več otrok
Med prebivalci, starimi od 18 do 64 let, je v EU-območju delovno aktivnih 77,6 odstotka moških in 67,4 odstotka žensk, slovensko povprečje je zelo podobno, precej pa se spremeni, ko upoštevamo število otrok. V teh primerih je Slovenija na samem vrhu, največja razlika je tako v družinah, ki imajo vsaj tri otroke. Med temi je delovno aktivnih 81,5 odstotka prebivalk Slovenije, kar je skoraj 25 odstotnih točk več od povprečja EU-27! Podrobnosti so v naslednji tabeli.

V istem letu (torej leta 2022) je imelo dobrih 17 odstotkov prebivalcev, ki so bili delovno aktivni, skrajšani delovni čas. Ta odstotek je bistveno višji pri ženskah in znaša 28,2 odstotka, pri moških pa 7,9 odstotka. Odstotka v Sloveniji sta v primerjavi s povprečjem občutno nižja (12,1 % žensk in 5,4 % moških). Svojevrstni ekstrem predstavlja Nizozemska, kjer se za to obliko dela odloči 60,6 % žensk in 20,2 % moških (ki so delovni aktivni).

Plače v Sloveniji so skoraj izenačene
Ko primerjamo urne postavke za povprečne bruto plače v EU-ju, ugotovimo, da so ženske leta 2021 v povprečju zaslužile 12,7 % manj kot moški. Slovenija sodi med najbolj egalitarne države, saj je razlika znašala zgolj 3,8 odstotka. Luksemburg je edina država, kjer so več zaslužile ženske (0,2 %).

SURS prag tveganja revščine opredeljuje s "60 % mediane razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev in predstavlja najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga mora imeti gospodinjstvo, da ni izpostavljeno tveganju revščine". Ta je bil leta 2022 v EU-27 najvišji v Luksemburgu, približno osemkrat nižji pa je bil v Bolgariji in Romuniji. Prag tveganja revščine za štiričlansko gospodinjstvo, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je v Sloveniji za leto 2022 znašal 20.846 evrov (1737 evrov mesečno), za enočlansko gospodinjstvo pa 9927 evrov (827 mesečno). Ta delež v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih znaša približno 13 odstotkov.

Vse manj kmetijskih gospodarstev
V Sloveniji je bilo leta 2020 v uporabi 474.633 hektarjev zemljišč, kar je dobra dva odstotka manj kot leta 2000. V istem času pa se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za več kot 18 tisoč oziroma skoraj 21 odstotkov.

Petina stanovanj nenaseljenih
V Sloveniji je bilo leta 2002 približno tri četrt milijona stanovanj, v slabih dveh desetletjih se je število povišalo za dobrih 11 odstotkov. Po uradnih podatkih je približno petina vseh stanovanj nenaseljenih.

Velika rast turizma
Zadnji dve desetletji sta prinesli tudi precejšnji napredek v turizmu. Leta 2004 je Slovenijo obiskalo 2,34 milijona turistov, ta številka pa je do lanskega leta zrasla na 6,19 milijona (kar pomeni rast za 165 odstotkov). V istem obdobju se je število prenočitev povišalo s 7,69 milijona na 16,13. To z drugimi besedami tudi pomeni, da je turistov resda precej več, a se v povprečju odločajo za krajši oddih (povprečje je v istem obdobju padlo s 3,2 dneva na 2,6).

Infografika jasno prikazuje padec leta 2020, ko se je številka zaradi pandemije več kot prepolovila, dve leti sta bili potrebni za vrnitev na številke, ki so veljale pred koronavirusom.

Za konec pa še plače. Slovenija je evro sprejela leta 2007, če povprečno bruto plačo iz obdobja 2004–2007 preračunamo iz tolarjev v evre, ugotovimo, da se je zaslužek v povprečju skoraj podvojil (rast za 97 odstotkov).

Kruh se je v zadnjih letih izrazito podražil
Seveda pa povečanje plač ne pove veliko, če ne upoštevamo tudi zvišanja cen. Za konec si poglejmo le še, koliko dobrin si lahko privoščimo s povprečno plačo.

Največ kruha smo si lahko privoščili leta 2017, zadnja leta pa precej manj, kar kaže, da se je cena kruha izrazito podražila v primerjavi z gibanjem preostalih cen.

Največja podražitev v Romuniji, najmanjša na Islandiji
Povsem za konec pa poglejmo, za koliko so se podražile nekatere storitve v EU-ju. Eurostat je izračunal, da so se cene leta 2021 v primerjavi z letom 2000 dvignile za 46 odstotkov. V Sloveniji je rast v istem obdobju znašala 72,6 odstotka. Najvišja rast je bila sicer v Romuniji (311,3 odstotka), najmanjša pa na Islandiji (34,4 %). V zadnji grafiki je predstavitev za nekaj dobrin. Prikazani podatki so za Slovenijo, povprečje EU-ja, hkrati pa sta dodani še državi z najmanjšim in največjim dvigom cen (za ime države izveste s preletom posameznega stolpca).