V nedeljo bo pri 31 letih končno dočakal nastop na velikem tekmovanju za svojo državo. V Stuttgartu se bo Slovenija pomerila z reprezentanco, ki jo je že dobro spoznala v kvalifikacijah. Z njim smo se pogovarjali po sobotni generalki proti Bolgariji v Stožicah (1:1).

Vajeni ste številnih tekem na najvišji ravni, evropsko prvenstvo pa je vendarle tudi za vas nekaj novega. Čutite tudi vi kaj posebnega manj kot teden dni pred začetkom?
Iskreno povedano, sem mislil, da bom čutil kaj drugače. Ampak na koncu ne. Čaka nas pomembna tekma proti Danski. Ne razmišljam o tem, da je to na evropskem prvenstvu, ampak kot da je to ena izmed tekem pred mano, na kateri si želim zmagati. Osredinil sem se na to. Odmisliti je treba vse stvari okoli in se maksimalno pripraviti na tekmo. Verjamem pa, da bodo gotovo, ko bomo enkrat v Nemčiji, lepi občutki. Na koncu so vedno zelo pomembni rezultati. Naredili bomo vse, kar je mogoče, da bomo zadovoljni.

V ekipi je nekaj manjših poškodb. Kako to vpliva na uigravanje ekipe oziroma na vzdušje?
Poškodbe so sestavni del športa, z njimi je treba živeti. K sreči trenutno nimamo resnih poškodb, gre za manjše stvari, ki se bodo ta teden po mojem mnenju odpravile. Igramo v določenem sistemu, vsi igralci vedo, kaj morajo početi na določenih položajih. Vse skupaj ne bi smelo preveč vplivati na pripravo za tekmo proti Danski, tako kot ni vplivalo na priprave za tekmi proti Armeniji in Bolgariji. Upam, da bomo vsi zdravi in fizično pripravljeni na največje napore.

Kaj je pokazala sobotna generalka proti Bolgariji?
Vtisi po celotnih pripravah so dobri. Trdo smo trenirali. Na zadnji tekmi nismo zmagali, a pozitivno je, da smo se proti Bolgariji hitro vrnili po zaostanku. Nismo pa naredili dovolj za zmago. Nič zato. Pred nami so zelo pomembne tekme, na katere se bo treba psihično pripraviti. Prva dva tedna smo se pripravljali bolj fizično, zdaj je treba še glavo pripraviti na to, kar nas čaka v Nemčiji.

Gotovo pa boste poleg psihološke priprave del časa namenili tudi piljenju podrobnosti v igri, kajne?
Seveda bomo na zadnjih treningih poskušali popraviti določene stvari. Na tekmi proti Bolgariji se je videlo, da se je treba v določenih trenutkih bolje odzvati, sploh v obrambi. Že proti Armeniji smo tekmecem preveč dopuščali, da so prihajali preblizu kazenskega prostora. Zadnjo vrsto moramo v takšnih primerih poskušati postaviti malo višje oziroma stran od vrat. Tekme pokažejo šibke točke, tekmeci pa to analizirajo. Morali bomo biti pozorni na vsako podrobnost. Proti Armeniji smo prejeli zadetek po kotu, proti Bolgariji z 11-metrovke. Takšne podrobnosti te lahko stanejo dobre izide. Na koncu je najpomembnejša glava, tako kot vedno. Smo samozavestni, energija je prava, vzdušje v ekipi je čudovito. Verjamem, da nam bo energija s tribun še povečala krila, da bomo uspešni.

Ste na preizkusu forme proti Bolgariji razmišljali že tudi o Danski in o tem, da se ne bi bilo prijetno poškodovati na zadnji pripravljalni tekmi?
Ne, mislim, da tudi drugi igralci niso razmišljali o tem. Če imaš to v mislih, gre potem res lahko kaj narobe. Najbolje je, če profesionalni športnik razmišlja samo o naslednji tekmi, ne pa o tem, kaj bo prihodnji teden ali čez dva tedna. Stvari se hitro spreminjajo. Biti moraš 100-odstotno pripravljen na vse. Z glavo smo bili pri stvari, toda Bolgarija ni slaba ekipa, z njo so imele težave številne reprezentance. Nobene panike ni.

Veliko je bilo treningov, v nedeljo pa ste imeli prost dan. Najbrž vam je tudi to prišlo prav za polnjenje baterij.
Vedno pravim, da je prost dan včasih pomembnejši kot kakšen trening več, sploh glede glave in psihične priprave. Vsak igralec ga je izkoristil na svoj način, ali z družino ali s prijatelji, kakor koli. Pomembno je bilo, da smo se čim bolj sprostili in uživali v družbi svojih najbližjih. Zdaj bomo spet vsak dan skupaj. Upam, da to druženje ne bo trajalo samo do 26. junija (dan prej bo Slovenija odigrala zadnjo tekmo v skupini proti Angliji, op. a.), ampak še dlje.

V slovenski reprezentanci imate daleč največ kilometrine s tako pomembnih tekem. Boste kot kapetan tudi v vlogi svetovalca soigralcem, da ne pregorijo v preveliki želji?
Seveda je čustva treba nadzorovati. A vsak posameznik, ki je tu, je na določeni ravni, da se zna spopadati s tem. Do prve tekme je še nekaj časa. Verjamem, da bomo fizično in psihično 100-odstotno pripravljeni za dvoboj proti Danski. Treba je verjeti vase. Seveda vedno ni lahko, pridejo tudi težki trenutki, vse skozi kariero ne more biti pozitivno in vedno ne zmaguješ, tudi izgubiš kakšno pomembno tekmo ali pomemben finale. Toda če verjameš in delaš, vedno pride druga priložnost.

Selektor Kek je v četrtek določil končni seznam 26 nogometašev za Euro, štirje so odpadli. Verjetno ste se pogovarjali z njimi. Kaj ste jim dejali?
To je zelo težek trenutek za štiri igralce, ki žal ne bodo mogli iti z nami. Nismo prav veliko govorili. Dali smo si roko, se objeli in si zaželeli srečo. Seveda upamo, da se bomo videli v kratkem. Šport je včasih krut in žal ni prostora za vse. Te odločitve so vedno težke, zelo težko jih je sprejemati. Vsi, ki so bili z nami, bi si zaslužili nastop na evropskem prvenstvu. Verjamem, da bodo navijali za nas, selektor pa ima tudi še vedno možnost, da koga znova vpokliče v primeru poškodb.

V prihodnjih dneh se obeta velika selitev Slovencev v Nemčijo. Kako to doživljate?
Že obisk tekem proti Armeniji in Bolgariji je bil lep. Evforija je pričakovana, ljudje pričakujejo velike tekme v Nemčiji, saj se tja ni težava odpraviti. Zelo pomembno je, da se nam je po dolgih letih uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo in da smo med ljudi prinesli veselje in evforijo. Mislim, da bo zelo dobro vzdušje tudi v vseh mestih po Sloveniji. Vsi skupaj komaj čakamo, da se začne prvenstvo in da dosežemo nekaj občudovanja vrednega. Tu se namreč ne konča. Ko izpolniš neke sanje, se odprejo nove sanje.

Podobno je bilo že pred 24 leti v Belgiji in na Nizozemskem. Kako se spominjate do zdaj edinega evropskega prvenstva, na katerem je Slovenija sodelovala?
Kot otrok gledaš vse to, vso evforijo in razmišljaš, da bi bil tudi sam nekoč del česa takšnega. Upaš, da boš igral takšne tekme, da bodo zaradi tebe ljudje napolnili avtobuse in te bodrili. Takrat sem bil star sedem let in že tedaj sem razmišljal oziroma sanjal o tem. Garal sem, delal in k sreči nam je zdaj uspelo.

V preteklih letih ste takšne dogodke obiskovali kot navijač, saj je vaša sestra Teja štirikrat zapored igrala na evropskih prvenstvih v košarki za ženske. Zdaj bo končno obratno.
Kar nekaj let sva se s Tejo pogovarjala, upajoč, da bo tudi ona mene kdaj gledala na evropskem prvenstvu. K sreči je letos tako. Verjamem, da bo ena najbolj gorečih slovenskih navijačic v Nemčiji.

Leta 2010 v Južni Afriki, ko je Slovenija nazadnje nastopila na velikem tekmovanju, je bilo veliko govora tudi o žogi jabulani. Kako vam je všeč žoga za tokratni EP?
V soboto smo igrali z žogo, s katero bomo tudi v Nemčiji. Mislim, da bomo o tem bolj govorili po koncu prvenstva. Upam, da so moje roke pripravljene nanjo.

Kako je Jan Oblak pomagal Škofji Loki po lanskih katastrofalnih poplavah (od 0:58 dalje):