Sprehod skozi zgodovinske številke začnimo pri najočitnejših. Največ kolesarskih spremljevalcev si zapomni zmagovalce, rekordna letvica je postavljena na pet − toliko Tourov so za zdaj osvojili štirje jezdeci.

Največ zmag na Dirki po Franciji

Zanimivo − od šestdesetih let naprej se je vsako desetletje pojavil en izstopajoči kolesar, ki je petkrat stopil na zmagovalno stopničko. Ta trend se je skoraj nadaljeval tudi v tem stoletju, najprej je zmage serijsko osvajal Lance Armstrong, a so mu pozneje vseh sedem zmag odvzeli zaradi zlorabe dopinga. V prejšnjem desetletju pa je bil zelo blizu temu podvigu Chris Froome, ki po hudi prometni nesreči preprosto ni bil več tako konkurenčen. Marsikdo je pomislil, da bi bilo trenutno desetletje lahko v znamenju Tadeja Pogačarja, ki ima že dve zmagi. Še ducat kolesarjev je dvakrat osvojilo najprestižnejšo tritedensko dirko, v tem stoletju je to uspelo le še Albertu Contadorju.

Najmanjša in največja razlika

Deset dirk se je do zdaj končalo tako, da je imel zmagovalec v Parizu manj kot minuto prednosti pred prvim zasledovalcem. O zgodovinski zmagi Grega LeMonda ste že lahko brali, druge primere pa lahko preverite v naslednji tabeli.

Na drugi strani skrajnosti pa stoji Maurice Garin, zmagovalec sploh prve francoske dirke leta 1903. Takrat je vse premagal za skoraj tri ure, njegov rojak Lucien Pothier je zaostal natanko dve uri, 59 minut in 21 sekund.

Etapne zmage

Legendarni Eddy Merckx je na vrhu številnih lestvic, prvo mesto si deli pri številu etapnih zmag. Predlani ga je pri 34 zmagah ujel britanski sprinter Mark Cavendish, ki se bo upokojil na koncu te sezone.

Največje število etapnih zmag na eni sami Dirki po Franciji je osem − toliko so jih nanizali Charles Pelissier (FRA) (1930), Eddy Merckx (1970 in 1974) in Freddy Maertens (1976).

Rumena majica

Zato pa je Merckx prepričljivo najboljši pri nošnji rumene majice. Belgijec je bil skoraj 100 dni v majici vodilnega.

Povprečna hitrost

V stoletju je trasa v povprečju dolga malo manj kot 3500 kilometrov. Prva leta je pogosto presegala mejo 5000 kilometrov, prav najdaljša je bila leta 1926, ko je morala karavana premagati 5745 km. Še zanimiveje pa je opazovati povprečno hitrost. Ta je v amaterskih začetkih merila približno 25 kilometrov na uro, nato se je zlagoma povečevala. Najvišja je znašala prav lani, ko je zmagovalec Jonas Vingegaard v povprečju vozil 41,84 km/h.

Opomba: S premikom na grafu lahko preverite hitrost za posamezno leto.

Vse poti vodijo v ... Pariz

Pariz je z naskokom najpogosteje obiskano mesto, do zdaj je prestolnica kar 145-krat gostila start in/ali cilj etape. Več kot 50 obiskov imajo še Bordeaux (80), Pau (73) in Bagneres de Luchon (60).

Druge majice

Na francoski pentlji delijo tudi druge majice. Spodaj so navedeni rekorderji še v preostalih seštevkih.