Lanska zima je bila nekaj posebnega, saj je bila edina v štiriletnem ciklusu, ki ni postregla z velikimi tekmovanji vsaj za vse športnike, izjema so seveda smučarski skakalci, ki so tekmovali na svetovnem prvenstvu v poletih, in biatlonci, ki se s športi pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS) ločijo po tem, da imajo prav vsako leto svetovno prvenstvo.

Letos bodo tako prav vsi športniki pod okriljem FIS-a nastopali na svetovnem prvenstvu, zato je primeren trenutek, da preverimo zgodovino osvajanja medalj slovenskih športnikov na teh tekmovanjih. Števec se je premaknil leta 1982, ko je v Schladmingu 3. februarja prvo medaljo najprej osvojil alpski smučar Boris Strel (bron v veleslalomu), štiri dni pozneje pa Bojan Križaj (srebro v slalomu).

Naslednje prvenstvo je bilo leta 1985, vse od takrat pa so organizirana vsako drugo zimo. Spodnja infografika prikazuje število medalj na omenjenih svetovnih prvenstvih.

Opombi:
- Edina medalja iz leta 1995 je bila v resnici dosežena leta 1996. Svetovno prvenstvo alpskih smučarjev je bilo zaradi slabih vremenskih razmer v Sierra Nevadi preloženo za eno leto. Ker so bila vsa preostala prvenstva izvedena v lihih letih, sem ga zaradi lažje primerjave označil kot 1995.
- Zgolj zaradi lažje in smiselne primerjave nisem upošteval svetovnih prvenstev v smučarskih poletih, ki so na soda leta, in vseh svetovnih prvenstev v biatlonu prav tako v sodih letih.

Vrhunec v prejšnjem desetletju
Slovenski športniki so bili najuspešnejši v prvi polovici prejšnjega desetletja, ko na prvenstvih med letoma 2011 in 2015 skupaj osvojili kar 21 medalj. Ni naključje, da so bile prav olimpijske igre v tem obdobju tudi najuspešnejše, slovenski športniki so se namreč iz Sočija vrnili z osmimi medaljami.

Danes ogromno sloni na skokih
V tem desetletju so daleč najuspešnejši smučarski skakalci, ki so na svetovnih prvenstvih zbrali sedem medalj (vsi preostali zimski športniki skupaj dve), skakalci pa so tudi prednjačili na zadnjih zimskih igrah, ko so v Pekingu 2022 osvojili štiri od sedmih medalj.

Kako uspešni so sicer posamezni športi? Če upoštevamo še omenjena ("soda") svetovna prvenstva, ki so izpadla iz zgornjega pregleda, in dodamo še olimpijske igre, ugotovimo, da sta alpsko smučanje in smučarski skoki najuspešnejša športa, ki sta vsak posebej postregla s 33 medaljami, vsi preostali športi skupaj pa z 32.

Sedmerica z velikim kristalnim globusom
Skočimo še v svetovni pokal, kjer je sedmim Slovencem uspelo osvojiti veliki kristalni globus. Na vrhu te statistike je Primož Peterka, ki mu je to uspelo v dveh zaporednih zimah (1997 in 1998). En globus pa imajo še smučar prostega sloga Filip Flisar (2012), alpska smučarka Tina Maze (2013), deskar Dejan Košir (2015) ter smučarski skakalci Peter Prevc (2016), Nika Vodan (rojena Križnar, 2021) in Nika Prevc (2024).

Za konec pa poglejmo še pregled vseh športnikov, ki so v svetovnem pokalu zbrali vsaj sedem (posamičnih) zmag.