Nemčija je prava športna meka. Večina športnih navdušencev ne razmišlja, da bi si tekmo ogledala na televizijskem zaslonu. Še manj navijačev razmišlja, zakaj bi plačali vstopnico, če jo lahko dobijo zastonj prek poznanstev. Tekme so družabni dogodek. Nekateri pripeljejo celotno družino, drugi velike derbije unovčijo za sklepanje poslovnih stikov v prostoru za pomembne goste. Klepet ob pivu in klobasi je stalnica na vseh nemških stadionih že desetletja. Po pandemiji covida-19 so šle številke na stadionih in v dvoranah v številnih državah močno navzdol, v Nemčiji pa so šle navzgor.
Januarja na EP-ju v rokometu več kot milijon gledalcev
Na januarskem evropskem prvenstvu v rokometu je bil presežen rekord, padel je mejnik milijon gledalcev. Na uvodni tekmi v Düsseldorfu je padel tudi rekord po obiskanosti rokometne tekme (53.586 gledalcev).
Hokejske končnice pravi magnet, tudi na namiznem tenisu polne dvorane
Dvorane so polne na tekmah rokometne Bundeslige, prav tako tudi na tekmah elitne hokejske Lige DEL. Še posebej se vstopnica več išče v končnici, ki med navijači velja za peti letni čas.
Namizni tenis je v večini držav v Evropi postranski šport. Darko Jorgić je Ligo prvakov osvojil pred 2450 gledalci v Saarbrücknu.
Smučarski skoki v Nemčiji zimska formula ena
Ko je bil direktor svetovnega pokala v smučarskih skokih Walter Hofer, je vedno odgovarjal zelo premišljeno. Ko se je po zadnji tekmi sezone v dolini pod Poncami sprostil, je znal v pogovorih brez prižganih kamer in diktafonov večkrat povedati, da je poleg Planice le še v Nemčiji prava kulisa. V časih Svena Hannawalda in Martina Schmitta so smučarski skoki v Nemčiji veljali za zimsko formulo ena. V pretekli zimi je bilo na kvalifikacijah v Oberstdorfu 16.300 gledalcev. Prizorišč v Nemčiji je veliko, a ne pridejo na vrsto vsako zimo, saj je treba dati priložnosti tudi drugim državam, kjer pa so prevečkrat tribune prazne.
Na januarskih biatlonskih tekmah svetovnega pokala v Ruhpoldingu in Oberhofu se veselica začne že sredi tedna in traja do nedelje. Vstopnice je treba rezervirati že poleti. Druženje traja še dolgo po tekmi, šotori s pivom, klobasami in drugimi dobrotami so polni.
Druga nemška liga ima večji obisk od francoske prve lige
Razred zase je nogomet. Bundesliga ima najboljši obisk med državnimi prvenstvi v Evropi (43.000 gledalcev v povprečju), Premier liga, Serie A in La Liga zaostajajo. Druga nemška liga je imela letos izjemen obisk (28.000 v povprečju) in je celo pred francosko Ligue 1.
Februarja na stadionih druge lige prvič v zgodovini več gledalcev kot v Bundesligi
22. krog pretekle sezone se je zapisal v zgodovino, saj se je prvič zgodilo, da je devet tekem druge nemške lige obiskalo več gledalcev kot devet tekem Bundeslige.
Med 16. in 18. februarjem si je devet tekem druge lige ogledalo 284.643 gledalcev. Več kot 60.000 gledalcev se je zbralo na tekmi v Gelsenkirchnu, kjer je Schalke gostil Wiesbaden. V Berlinu je bilo na srečanju med Hertho in Magdeburgom več kot 52.000 ljudi. Tudi v Nürnbergu in Hannovru je bilo več kot 30.000 gledalcev, stadion Millerntor v Hamburgu pa je bil na vsaki tekmi St. Paulija razprodan (29.500 gledalcev) in tako bo seveda tudi prihodnjo sezono v Bundesligi.
V 22. krogu sta dortmundska Borussia in Bayern gostovala. Obe ekipi imata poln stadion na vsaki domači tekmi. Stadion Westfalen je največji v Nemčiji, sprejeme 81.365 gledalcev, 25.000 se jih vsako tekmo nagnete na južni tribuni, ki je znana kot "rumena stena". Bayern je imel velike težave z obiskom na starem olimpijskem stadionu, ki je bil poln le ob sobotah. Če je bila tekma v petek ali v nedeljo, ni bilo veliko gledalcev. Pozimi se je med tednom lahko na tekmah zbralo le okoli 10.000 ljudi. Ko so avgusta 2005 odprli Allianz Areno, se je vse spremenilo. Povpraševanje za vstopnice presega kapaciteto stadiona (75.000) za nekajkrat.
V Bundesligi je v zadnjih letih veliko manjših klubov, ki so z odličnim delom z mladimi in sposobnimi športnimi direktorji naredili ogromne korake naprej. Bochum, Mainz, Hoffenheim in Heidenheim imajo stadione, ki sprejmejo manj kot 30.000 gledalcev. Darmstadt je izpadel, a je novi prvoligaš Holstein Kiel, ki ima prav tako manjši stadion, sprejme le 15.000 gledalcev.
Panevropsko prvenstvo ni bila dobra ideja
Evropsko prvenstvo, ki bi ga morali izpeljati leta 2020, je sovpadalo s 60. obletnico Evropske nogometne zveze. Po ideji nekdanjega predsednika Uefe Michela Platinija je bilo predvideno, da ga bodo izpeljali v enajstih mestih v enajstih evropskih državah. Zahtevna organizacija turnirja je doletela Platinijevega naslednika na čelu Uefe Aleksandra Čeferina, delo mu je dodatno otežila še pandemija covida-19.
Na večini prizorišč so lahko prodali le četrtino vseh vstopnic. Nobenih omejitev ni bilo v Budimpešti, kjer je bila Puskas Arena na vseh tekmah nabito polna. Na Wembleyju v Londonu so v skupinskem delu veljale stroge omejitve, potem so bile vse ohlapnejše, v finalu pa je bil skoraj poln, ko so Angleži znova točili solze po porazu proti Italiji po streljanju enajstmetrovk.
Na stadionih 2,7 milijona gledalcev, navijaške cone bodo polne
V Nemčiji ne bo nobenih omejitev, zato tokrat pričakujejo polne stadione. Ocenjujejo, da bo 51 tekem na desetih stadionih obiskalo 2,7 milijona ljudi. Še več ljudi bo zunaj stadionov. Vsako mesto, ki bo gostilo tekme, bo imelo navijaške cone, v katerih bo skupaj prostora za 12 milijonov navijačev.
Četrto veliko nogometno tekmovanje v zadnjih 50 letih v Nemčiji
Nemčija je bila gostiteljica svetovnega prvenstva leta 1974 in evropskega prvenstva leta 1988. Pred 50 leti je Franz Beckenbauer na olimpijskem stadionu v Münchnu dvignil prestižni pokal, 14 let zatem pa je sijajni Marco van Basten zaustavil Zvezno republiko Nemčijo v polfinalu.
Odonkor in Neuville zanetila evforijo leta 2006
Leta 2006 Nemčija ni veljala za favorita, čeprav se je leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem prebila do finala, ko je legendarni Oliver Kahn blestel in vse do finala proti favorizirani Braziliji prejel le en gol. Pred 18 leti so bili navijači zelo skeptični pred domačim SP-jem. Po polomu na Euru 2004 na Portugalskem je odstopil Rudi Völler, nasledil ga je Jürgen Klinsmann.
Z odličnimi predstavami v predtekmovanju so poskrbeli za veliko evforijo v domovini. Ključna je bila zmaga v 2. krogu skupine A nad Poljsko v Dortmundu z 1:0. Pomočnik Klinsmanna je bil takrat Joachim Löw, ki je predlagal, da po uri igre vstopita David Odonkor in Oliver Neuville. Poljaki so se z igralcem manj zadnje četrt ure krčevito branili, Nemci pa zapravljali številne priložnosti. V 91. minuti je ljubljenec občinstva na stadionu Westfalen Odonkor ušel po desni strani in podal pred vrata, kjer je Neuville z desnico potisnil žogo v mrežo.
"To je bil začetek poletne pravljice. Tisti večer v Dortmundu je dvignil celotno državo na noge," se je domačega mundiala v posebnem dokumentarcu na javni televiziji ARD prejšnji teden spominjal Löw, ki je nato Nemčijo popeljal do četrtega naslova svetovnega prvaka v Braziliji leta 2014.
Zmaga nad Argentino po streljanju enajstmetrovk v četrtfinalu v Berlinu je bila vrhunec, sledil pa je poraz proti Italiji po podaljšku z 0:2. Tretje mesto je bil velik uspeh, sprejem v Berlinu je bil na ravni sprejema za prvake.
Pred 18 leti je bil "svet res na obisku pri prijateljih"
Stadioni so bili polni, v povprečju si je vsako od 52 tekem ogledalo 52.500 gledalcev. Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev so organizatorji na vseh 12 prizoriščih organizirali navijaške cone, kjer si je množica ljudi na velikih zaslonih brezplačno ogledala prenose. Več kot 18 milijonov ljudi se je zbralo v navijaških conah. Vreme je bilo idealno, dežja skoraj ni bilo celoten mesec. Slogan mundiala 2006 je bil "Die Welt zu Gast bei Freunden" (svet na obisku pri prijateljih). To je bila res prava poletna pravljica, ki jo bodo skušali organizatorji letošnjega Eura ponoviti.
Na SP-ju leta 1974 večina tekem ni bila razprodanih
Popolnoma drugačna zgodba je bilo svetovno prvenstvo v Zvezni republiki Nemčiji leta 1974. 38 tekem si je ogledalo 1,77 milijona gledalcev, večina tekem ni bila razprodanih. Vstopnice so lahko navijači kupili še tik pred tekmo na blagajni pred stadionom za 10 nemških mark.
Devet stadionov je bilo zelo modernih za sedemdeseta leta, bili so med najboljšimi objekti v Evropi. Le tekme gostiteljev prvenstva in Nizozemcev so bile razprodane, veliko navijačev je imela tudi Jugoslavija, saj je ogromno delavcev živelo in delalo v ZRN-ju. Na tekmi med Avstralijo in Čilom v Berlinu je bilo le 16.000 gledalcev, stadion pa je sprejel okoli 80.000 gledalcev.
Vreme jo je pred 50 leti zelo zagodlo organizatorjem. Večina stadionov ni imela niti enega sedeža pod streho, dež pa je padal na številnih srečanjih. Najznamenitejša "vaterpolska" tekma je bil polfinale v Frankfurtu med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko, ko so bile razmere za igro nemogoče. Šele v drugem polčasu se je žoga sploh začela premikati, edini zadetek pa je dosegel izjemni napadalec Gerd Müller, ki je 7. julija 1974 tudi odločil finale proti Nizozemski v Münchnu (2:1).
Le dva od desetih stadionov Eura 2024 imata kapaciteto pod 50.000
Stadioni v Nemčiji so največji v Evropi. Izmed desetih objektov, ki bodo gostili letošnji Euro, jih kar osem sprejme več kot 50.000 gledalcev. Le stadiona v Leipzigu in Kölnu sta pod to številko, a vseeno sprejmeta več kot 40.000 ljudi.
Uefa je za evropsko prvenstvo prejela več kot 50 milijonov zahtev za 2,7 milijona vstopnic. Razprodane so tudi vse tri slovenske tekme v Stuttgartu (54.906), Münchnu (70.076) in Kölnu (49.827).