Prvi Ljubljanski maraton je bil izveden leta 1996, natanko sto let po prvih olimpijskih igrah moderne dobe, ko se je v Atenah v zgodovino vpisal Spiridon Louis. V slovenski prestolnici se je v treh osnovnih kategorijah (42, 21 in 7 km) na ulice podalo 673 tekačev. Skromen začetek, a številke so začele hitro rasti − leta 1998 je številka prvič presegla tisoč, leto pozneje so svoje mesto prvič dobili tudi otroci. Leta 2007 je bil premagan mejnik 10.000 tekačev, leta 2014 pa že 20.000.

Leta 2020 je Ljubljanski maraton edinkrat odpadel zaradi pandemije, leto pozneje so se tekači v občutno manjši številki vrnili na ulice, zdaj pa številka spet raste na raven z začetka prejšnjega desetletja.

Število udeležencev po letih

Opomba: Natančno številko dobite s preletom posameznega stolpca.

Največ tekačev je sodelovalo leta 2015, in sicer natanko 24.372, takrat je bila rekordna udeležba prav v treh najdaljših kategorijah (velja za oba spola).

Tekači rekordnega leta 2015

Šesti najhitrejši maraton v letu 2018
Posebna pozornost je seveda namenjena najdaljši maratonski razdalji. Najhitrejši tek je bil dosežen leta 2018, ko je zmagal Etiopijec Sisay Lemma, ki je najdaljšo olimpijsko razdaljo premagal v času 2:04:58, to je bil celo 17. najhitrejši čas tistega leta. Takrat se je hitreje teklo le na petih drugih maratonih (Berlin, Dubaj, Amsterdam, London in Valencia).

Helena Javornik zmagala trikrat
Trije atleti se lahko pohvalijo, da so dvakrat zmagali na Ljubljanskem maratonu, to so Roman Kejžar (1996, 2001), Andrij Naumov (2002, 2003) in Joachim Nshimirimana (2004, 2006), v ženski konkurenci pa je največkrat slavila Helena Javornik (1996–1998).

Od leta 2009 so na Ljubljanskem maratonu zmagovali le predstavniki Etiopije in Kenije, zato ni presenetljivo, da sta ti državi z naskokom na vrhu držav z največ zmagami na tej prireditvi.

Največ zmag po državah

Peterica vselej pretekla 42 kilometrov
Do zdaj je prav na vseh 26 maratonih prav vsako leto nastopilo 24 tekačev, pet od teh so vselej stopili na maratonsko traso, to so bili: Berislav Devčič, Janko Dolinar, Karlo Grosek, Peter Macuh in Klavdij Maraž.