Vlogo v okupaciji ima tudi Slovenija, ki ohranja do tega vprašanja ambivalenten odnos. Je donatorica pomoči za Palestince (Izrael je kot okupacijska sila sicer dolžan omogočati čim bolj normalno življenje na zasedenih ozemljih, zato je že ta mednarodna pomoč, ki Izrael razbremenjuje, vse bolj razumljena kot ), izvaja humanitarne projekte, kot je rehabilitacija otrok iz Gaze, ki so bili pohabljeni v izraelskih napadih, obenem pa ponuja neposredno podporo Izraelu kot okupatorju, tako na političnem kot gospodarskem in celo vojaškem področju. Po podatkih obrambnega ministrstva je Slovenija med letoma 2004 in 2016 v Izrael izvozila skupno za okoli osem milijonov evrov orožja, vojaške opreme in tehnologije. Po izraelskem napadu na Gazo leta 2014 je organizacija Amnesty International Slovenije pozvala k zaustavitvi prodaje orožja Izraelu.
Še neposrednejša slovenska podpora okupaciji pa je vidna v odnosu Slovenije do naselbin na zasedenih ozemljih. Čeprav Slovenija, kot sporočajo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), "okupacijo ostro obsoja, tako kot tudi vse poskuse demografskih, kulturnih in drugih sprememb okupiranega ozemlja, npr. naseljevanje, konfiskacijo ozemlja, rušitve, razseljevanje prebivalstva ipd.", s temi naselbinami posluje in sodeluje. Kot je za MMC opozorila Barbara Vodopivec iz civilne iniciative BDS Slovenija, ki poziva k bojkotu in sankcijam zoper Izrael, dokler ta ne bo spoštoval pravic Palestincev in mednarodnega prava, se na slovenskih trgovskih policah najdejo tudi izdelki, ki prihajajo iz nezakonitih naselbin na palestinskih ozemljih (recimo agrumi, avokado, kozmetični izdelki iz Mrtvega morja). Kot poreklo teh izdelkov je sicer naveden Izrael, čeprav ne prihajajo z ozemlja te države, kupci pa nimajo informacije o njihovem dejanskem poreklu.
Obstajajo tudi druge vrste sodelovanja z naselbinami. Leta 2011 je tako Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) podprla projekt, v okviru katerega so raziskovalci z Inštituta Andreja Marušiča Univerze na Primorskem gostovali na univerzi v naselbini Ariel na zasedenem Zahodnem bregu. "Takšne povezave so nedopustne, saj s tem Slovenija naselbinam in okupaciji daje podporo in legitimnost," pravi Barbara Vodopivec iz BDS-ja Slovenija. Tako meni tudi profesorica mednarodnega prava in predstojnica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani Vasilka Sancin, ki je za MMC dejala, da bi glede na že omenjeno svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004 uvoz izdelkov iz naselbin lahko razumeli kot podporo Slovenije naselbinam in sami okupaciji oziroma kot njeno sofinanciranje.
Ob tem spomnimo na resolucijo Varnostnega sveta ZN-a 465 iz leta 1980, ki je vse države pozvala, naj "Izraelu ne zagotavljajo kakršne koli pomoči, ki bi bila uporabljena specifično v povezavi z naselbinami na zasedenih ozemljih". Zato je toliko zanimivejše stališče MZZ-ja, kjer so za MMC sporočili, da "resolucije niso dovolj, potreben je pristen in odločen angažma". Na vprašanje, zakaj Slovenija dovoljuje uvoz izdelkov iz izraelskih naselbin na palestinskih ozemljih, pa so odgovorili, da "ministrstvo za zunanje zadeve skupaj s pristojnimi resornimi ministrstvi preučuje vzvode za preprečevanje tovrstnega trgovanja tako na točki vstopa v državo kot na točki dostopa do potrošnikov s ciljem njihove obveščenosti in zaščite".
Vsaj priznanje Palestine?
Okrogla obletnica okupacije ponuja priložnost za nov razmislek, ali naj Slovenija poskuša prispevati k premiku glede tega vprašanja s priznanjem Palestine v mejah iz leta 1967. Mnenja glede priznanja so sicer deljena tudi med ljudmi, ki zagovarjajo spoštovanje pravic Palestincev. Medtem ko ameriško-izraelski aktivist Jeff Halper meni, da je zaradi števila naseljencev za priznanje preprosto prepozno, pa nekateri priznanju povsem nasprotujejo. Palestinsko-ameriški avtor Ali Abunimah je tako za MMC leta 2015 opozoril, da vzpostavitev Palestine v mejah iz leta 1967 ne bi zagotovila spoštovanja pravic Palestincev na ozemlju celotne zgodovinske Palestine. Pri tem je posebej poudaril pravico palestinskih beguncev do vrnitve na domove znotraj današnjega Izraela oziroma do ustrezne odškodnine, kar jim kot neodtujljivo pravico priznava mednarodno pravo, poudaril pa je tudi neenakopraven položaj izraelskih državljanov palestinskega rodu. Abunimah tako zagovarja eno demokratično državo na območju celotne Palestine, v kateri bi imeli vsi njeni državljani enake pravice.
Ideja dveh držav, Izraela in Palestine, pa ima vendarle daleč največ podpore, vsaj deklarativne, tako po svetu kot v Sloveniji. Kljub širokemu konsenzu v DZ-ju in tudi jasni napovedi zunanjega ministra Karla Erjavca leta 2015 v intervjuju za MMC, da bo priznanje predlagal do konca istega leta, pa Slovenija tega do zdaj ni storila. V odgovoru na vprašanje, v kateri fazi je priznanje Palestine, na MZZ-ju izražajo "veliko naklonjenost" Slovenije, a dodajajo, da je "aktualna ocena, da bi bil učinek na terenu največji, če bi se za priznanje hkrati odločilo več evropskih držav".
Podobno meni tudi Ana Bojinović Fenko, izredna profesorica na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot je dejala, si Slovenija "zaradi nekonsistentne zunanje politike" na tem področju "zdaj ne more privoščiti posebnega mednarodnega izpostavljanja pri tem vprašanju oziroma to ne bi doseglo želenega namena". Profesorica Bojinović Fenko meni, da bi bilo najboljše, da vlada krepi evropsko koalicijo za priznanje Palestine. Širša koalicija bi bila koristna tudi zato, ker bo, kot opozarja profesorica, "Izrael ob mednarodnem priznanju Palestine v primeru odsotnosti širšega mednarodnega konsenza lažje izvajal povračilne ukrepe na posamezne države, ki bodo izdale priznanje".
Po drugi strani Vasilka Sancin s Pravne fakultete meni, da ponuja obletnica okupacije "nedvomno" novo priložnost za slovensko priznanje Palestine. Priznanje podpirajo tudi v iniciativi BDS Slovenija, kjer ga vidijo kot "nujno", a predvsem "simbolno priznanje", ki pa kot tako samo po sebi "ne vodi k rešitvi sistema okupacije in apartheida", ki ju izvaja Izrael na zasedenih ozemljih. Zato v iniciativi pozivajo k mednarodnemu pritisku na Izrael, pri čemer bi Slovenija "vsekakor lahko imela veliko konkretnejšo vlogo".
