To je najmanjša razlika v pestri zgodovini Dirke po Franciji. Fignon je imel odlično ekipo Super U, LeMond pa je bil brez pravih pomočnikov v moštvu ADR. "Profesor" Fignon je devet dni nosil rumeno majico, boljši je bil v Pirenejih in Alpah, Američan pa je blestel v vožnjah na čas. Na sporedu je bilo kar 143,3 km posamične vožnje na čas in tudi ekipna vožnja na čas (46 km).

V Alpah je Fignon dvakrat strl LeMonda in si privozil 50 sekund naskoka pred zadnjo etapo. Staknil je neprijetno vnetje in ni mogel normalno sedeti na kolesu v zadnjih dveh etapah. Noč pred kronometrom zaradi bolečin sploh ni spal.

LeMond vozil na modernem aerodinamičnem kolesu
Vroča nedelja pred 30 leti se je vlekla vse do 16.12, ko se je LeMond podal na 24,5 km dolgo progo. Imel je triatlonsko krmilo, ki po mnenju športnega direktorja ekipe Super U Cyrila Guimarda sploh ni bilo v skladu s takratnimi pravili. Pritožil se je že po prvi vožnji na čas, a so mu komisarji Mednarodne kolesarske zveze po pregledu zagotovili, da je kolo ustrezno.

Dve minuti zatem je završalo, množica navijačev je na progo pospremila Fignona, ki je lahko izgubil dve sekundi na kilometer. Na vmesnem času po 11,5 km je imel Američan le 21 sekund naskoka, pred vstopom na Elizejske poljane je torej Fignonu še dobro kazalo.

Fignon preveč stal na pedalih
Drama se je začela pri predoru ob reki Seni, ko je Lemond drvel z izjemno povprečno hitrostjo. Fignon je izgubil ritem, preveč je stal na pedalih, saj so bile bolečine v sedečem položaju prehude.

Na dolgi ciljni ravnini je LeMond prišel do ključne prednosti. S povprečno hitrostjo 54,545 km/h je odpeljal najhitrejši kronometer v zgodovini. Skoraj je ujel branilca naslova Pedra Delgada, ki je startal dve minuti pred njim.

Uradni napovedovalec je glasno sporočil čas 26:57 in jasno je bilo, da mora Fignon priti v cilj hitreje kot 27:47. Popolnoma izmučeni Francoz je v ciljni ravnini izgubil ogromno časa, ni vozil po idealni liniji, tudi pogosto je skušal pospeševati v stoječem položaju. Ko je prišel na cilj s časom 27:55, je padel s kolesa. Popolnoma izmučen je obležal na asfaltu in nihče mu ni želel prvi sporočiti slabe novice.

LeMond: To je največji trenutek mojega življenja
Na cilju je LeMondova žena Kathy norela od navdušenja, medtem pa je sinček Scott spal. "Ničesar se me more primerjati s to zmago. Mislil sem, da je mogoče nadomestiti 50 sekund. Ko sem prečkal ciljno črto, sem imel občutek, da bom izgubil dirko za eno sekundo. Poslušal sem uradnega napovedovalca, ki je odšteval sekunde Fignonu. Zares se je vleklo. Odločilo je to, da sem ostal miren. Fignon je bil morda preveč nervozen, saj je lahko vse izgubil. Rekel sem si, da lahko le vse pridobim," je bil navdušen 28-letnik iz Lakewooda v Kaliforniji.

"To je največji trenutek mojega življenja. Niti prva zmaga na Touru se ne more primerjati s tem. Če še kdaj zmagam, tudi ne, saj bo nemogoče ponoviti ta razplet. Po dveh letih pekla sem osvojil Tour, na cilju pa sta tudi žena in sin. To je že preveč popolno," je LeMond žarel od zadovoljstva.

Branilec naslova Delgado zamudil na start
Start Dirke po Franciji je bil 1. julija 1989 v Luksemburgu. Na 7,8 km dolgem prologu je branilec naslova Pedro Delgado poskrbel za dramatičen uvod v dirko. Španec ni maral gneče v startnem prostoru, zato se je ogreval več kot 200 metrov stran. Startal je zadnji, a je pozabil gledati na uro. V ekipi Reynolds je vladala panika, saj ga nihče ni našel. Delgado je prišel na start kar dve minuti in 40 sekund prepozno. Brez normalne priprave se je ekspresno podal na progo in zaostal dve minuti in 54 sekund za zmagovalcem Erikom Breukinkom. Končal je na zadnjem mestu, s 198. mesta pa se je povzpel vse do tretjega mesta v Parizu, ko je zaostal tri minute in 34 sekund.

LeMond v vožnji na čas do rumene majice
V peti etapi je bila na sporedu vožnja na čas od Dinarda do Rennesa, ki je bila dolga kar 73 km. LeMond je prvič nastopil s posebnim aerodinamičnim kolesom za vožnjo na čas. Imel je triatlonsko krmilo. Američan je za 32 sekund ugnal Fignona in prevzel rumeno majico.

Indurain prvič zablestel v Pirenejih
Tour je zavil v Pireneje v deveti etapi, ko je prvič zasijala zvezda Miguela Induraina. 25-letni Bask je napadel na vznožju prelaza Aubisque in po 100 km samostojne vožnje dosegel veliko etapno zmago. Ko je med letoma 1991 in 1995 petkrat zapored osvojil Dirko v Franciji, nikoli ni napadal v gorah, ampak je le branil ogromno prednost, ki si jo je pred hribolazci privozil v vožnji na čas. V tej prvini velja za enega največjih vseh časov.

Fignon do minimalne prednosti
LeMond se je vseskozi vozil v zavetrju Fignona, sledil mu je in ga spravljal ob živce, saj je Delgado iz dneva v dan nižal zaostanek. Deseta etapa je bila prava klasika v Pirenejih čez prelaze Tourmalet, Aspin, Peyresourde do cilja na Superbagneresu. Kilometer pred ciljem je Fignon silovito pospešil, LeMond je prvi napad odbil, a je iztisnil preveč energije. V zadnjih metrih je omagal in zaostal 12 sekund. Fignon je prvič po zmagi leta 1984 oblekel rumeno majico, imel je le pet sekund naskoka pred LeMondom.

Slab začetek Francoza v Alpah
Fignon je zadržal vodstvo do 15. etape, ko je bil na sporedu gorski kronometer do smučarskega središča Orcieres Merlette (39 km). LeMond je zasedel peto mesto, a je za 47 sekund ugnal Fignona, ki je v Alpe odnesel 40 sekund zaostanka za rumeno majico.

Namesto napada na prvi alpski etapi se je Fignon znašel v težavah že na prelazu Vars. Na spustu je s pomočjo moštvenega kolega Thierryja Maria ujel priključek, a na vrsti je bil zloglasni prelaz Izoard (2360 m). LeMond se je zavedal, da mora unovčiti slabši dan glavnega tekmeca, ki pa je do cilja v Brianconu znižal zaostanek na 13 sekund. V skupnem seštevku je zdaj zaostajal 53 sekund. Na koncu je bilo teh 13 sekund zlata vrednih ...

Alpe d'Huez vedno poseben vzpon za Fignona
Fignon si je še posebej podčrtal kraljevsko etapo na Alpe d'Huez. To je bil njegov najljubši vzpon. Leta 1983 in 1984 je oblekel rumeno majico prav na vrhu tega epskega klanca in obakrat je ni več slekel.

Znamenitih 21 serpentin v veliki vročini je pomenilo eno zadnjih priložnost za Fignona. Štiri kilometre pred ciljem je LeMond malce popustil, "profesor" pa se je dvignil s sedeža in po levi strani silovito pospešil. Američanu je kazalo že zelo slabo, a je prebrodil veliko krizo in pospešil v zadnjih metrih. Popolnoma izmučen je prečkal ciljno črto minuto in 19 sekund za Francozom. Fignon je na Alpe d'Huezu znova oblekel rumeno majico. LeMond je zaostajal 26 sekund, potem ko je kazalo, da bo izgubil še veliko več.

50 sekund na koncu ni bilo dovolj
Fignon je zelo dobro vedel, da 26 sekund ne bo dovolj za zadnjo vožnjo na čas. Napadel je v tretji zaporedni alpski etapi. Na cilju v Villard de Lans se je veselil etapne zmage. LeMond si je 5 km pred ciljem nabral že 52 sekund zaostanka, zdelo se je, da je Tour odločen. Na zadnjih kilometrih je Nizozemec Steven Rooks narekoval oster ritem in skupino z LeMondom približal na 24 sekund zaostanka. Znova se je Američan rešil iz izgubljenega položaja, vsako gorsko etapo je šla igra sekund njemu v korist.

Vsi strokovnjaki so poudarjali, da je Tour odločen, saj si je Fignon privozil 50 sekund naskoka. Na zadnji etapi v Alpah je LeMond celo dobil sprint skupine favoritov v Aix les Bainsu, a takrat ni bilo časovnih bonifikacij v gorskih etapah in razlika je pred ključno vožnjo na čas ostala 50 sekund. Izkazalo se je, da prednost Francoza ni bila dovolj velika ...

Magična vrnitev LeMonda, potem ko je za las ušel smrti
To je bila magična vrnitev LeMonda, ki je leta 1986 dobil Tour, potem ko je pomagal Bernardu Hinaultu do pete skupne zmage. Oba sta vozila za ekipo La Vie Claire. Legendarni Francoz mu je leto zatem vrnil uslugo, čeprav je bil nekaj časa v rumeni majici in potekal je tudi boj med moštvenima kolegoma.

Aprila 1987 je odšel na tradicionalni lov na purane v Kaliforniji. Bratranec Patrick Blades je videl premike v grmovju in odločil se je za strel, za grmom pa je bil LeMond. Takoj so ga prepeljali s helikopterjem v bolnišnico. Če bi prišel 20 minut pozneje, bi izkrvavel. Vse do Toura 1989 je iskal pravo formo, dočakal jo je na največjem prizorišču. To je bila njegova največja zmaga, čeprav je leta 1990 nato še tretjič dobil Dirko po Franciji.

Poraz Fignona spremljal do smrti
Fignon je leta 1983 presenetljivo zmagal na Dirki po Franciji, ko je bil star le 22 let. Postal je najmlajši skupni zmagovalec po letu 1933. Naslednje leto je ugnal drugouvrščenega Bernarda Hinaulta za deset minut in pol! Obakrat je rumeno majico oblekel na znamenitem vzponu na Alpe d'Huez in jo pripeljal do cilja v rodni Pariz.

Leta 1985 ni branil naslova zaradi poškodbe kolena, leta 1986 in 1988 je odstopil, leta 1987 pa je končal na sedmem mestu. Pri 28 letih je doživel drugo pomlad. Junija 1989 je dobil Dirko po Italiji in na Tour je prišel kot eden izmed glavnih favoritov.

Vsak meter proge v Parizu je Fignon zelo dobro poznal. Poraz je bil grenek in spremljal ga je vse do prezgodnje smrti 31. avgusta 2010.

Tri dni ni vstal iz postelje
"Dobro sem se zavedal, da ne smem izgubljati dve sekundi na kilometer že na začetku. Ravno toliko sem izgubljal in direktor Guimard se je drl iz avtomobila, da moram pospešiti. Stiskal sem zobe, bolečine so se naselile že v vse dele telesa. Glava je bila težka. Na cilju sem se zgrudil. Vsi so me obkrožili, potreboval pa sem le zrak. Vsi so me le gledali. Nihče mi ni želel sporočiti, da sem izgubil Tour za osem sekund. Peklenskih osem! Minilo je kar nekaj časa, ko je nekdo iz moje ekipe prišel in mi sporočil novico, ki je nikoli več nočem slišati," je na cilju poudaril takrat 28-letni Fignon.

"To je bilo največje razočaranje v karieri. Doživel sem številne poraze. Ni težko končati Dirke po Franciji na drugem mestu, a izgubiti na tak način je najtežje. Tri dni sem le ležal doma, niti vstal nisem iz postelje," je zapisal v avtobiografiji.

Začetek francoske suše, ki še traja ...
76. izvedba Dirke po Franciji je bila najbolj dramatična izmed vseh. Francozi so doživeli veliko razočaranje. Takrat so štiri leta čakali na skupno zmago, zdaj čakajo že neverjetnih 38 let. Fignon se nikoli ni pobral po tem porazu. Leta 1991 je končal na šestem mestu, leto zatem pa se je veselil še zadnje etapne zmage na Touru. Leta 1993 je končal bogato kariero.

Kaj pomeni teh osem sekund v Franciji, je Fignon lepo opisal v avtobiografiji. "O, tebe se pa spomnim. Izgubil si Tour za osem sekund," je prodajalec v trgovini prepoznal Fignona, ki je takoj odvrnil: "Ne, ničesar nisem izgubil. Dvakrat sem bil zmagovalec Toura!"

Končni vrstni red 76. Dirke po Franciji:     
  1. G. LEMOND          ZDA   87:38:35
  2. L. FIGNON          FRA      +0:08
  3. P. DELGADO         ŠPA       3:34
  4. G. J. THEUNISSE    NIZ       7:30
  5. M. LEJARRETA       ŠPA       9:39
  6. C. MOTTET          FRA      10:06
  7. S. ROOKS           NIZ      11:10
  8. R. ALCALA          MEH      14:21
  9. S. KELLY           IRS      18:25
 10. R. MILLAR           VB      18:46
 ...                                  
 40. P. ČERIN           JUG    1:16:36
 74. J. PAVLIČ          JUG    1:49:08

Po točkah (zelena majica):
  1. S. KELLY           IRS        277

Gorski cilji (pikčasta majica):
  1. G. J. THEUNISSE    NIZ        441 

Mladi kolesarji (bela majica):
  1. F. PHILIPOT        FRA   88:23:18