Vlada se ne bo ukvarjala s političnimi dejanji, povezanimi s kampanjo Georgea Sorosa pred evropskimi volitvami. Tak je bil odgovor Kovacsa na MMC-jevo vprašanje, ali bodo sedli za pogajalsko mizo s sindikati.

Sindikati so šli na ulice, potem ko je decembra madžarski parlament sprejel zakon, ki število dovoljenih nadur dviga z 250 na 400 letno, izplačilo pa je dovoljeno v treh letih, in ne enem. Glavni vzrok, da gremo na ulice, je, da preprosto nimamo možnosti, da bi se vsebinsko pogajali za mizo, sta v pogovoru za MMC poudarila Laszlo Kordas, predsednik konfederacije madžarskih sindikatov (MASZSZ), in mednarodni sekretar omenjene konfederacije György Karoly.

"Vsaki protesti imajo politično ozadje, to je jasno in očitno. Naši cilji in zahteve temeljijo na gospodarstvu. Temeljijo na tem, da vlada ne želi sesti za mizo s sindikati. Vlada nenehno sprejema zakonodajo, ki daje prednost kapitalu pred delavci," je za MMC v odgovor na Kovacsevo opazko dejal Kordas. Karoly je k temu pikro dodal, da je ponosen, da je podpornik Sorosa. "Pisal mu bom, da me podpre, če se lahko izrazim zelo ironično. Žal nas je njegova fundacija leta 1992 zavrnila, ko smo se nanjo obrnili s prošnjo za pomoč."

Eno je, da se vlada na zahteve sindikatov ne odzove, na drugi strani pa se na sindikate pritiska. "Bil sem šokiran, ko sem dobil klic ene izmed regijskih sindikalistk, da so se ji, ko je šla pred dnevi iz trgovine, približali trije neznanci in jo začeli nadlegovati, češ zakaj počne to, kar počne, in da je lahko to nevarno," je dejal Karoly.

Štiri zahteve sindikatov
Sindikati imajo štiri zahteve: spremembe delavske zakonodaje, umik spornega zakona glede nadur, ki je zvišal dovoljeno število nadur na leto z 280 na 400, izplačilo pa je namesto v enem dovoljeno v treh letih, dostojno plačilo za delo in dvig plač. Glede sprememb delavske zakonodaje zahtevajo spremembo upokojitvene politike, pa tudi nova pravila glede stavk, kajti obstoječi zakon iz leta 2011 resno omejuje izvedbo stavke v javnem sektorju. "Pravzaprav jo je skoraj nemogoče izvesti. Izvedemo jo lahko le, če se z njo in obsegom minimalnih storitev v času stavke strinja delodajalec, kar je v realnosti seveda nemogoče. Predstavljajte si: sindikati pravimo, da bi v času stavke delali v obsegu od 20 do 30 odstotkov, da bi stavka sploh imela učinek, delodajalec na drugi strani pa zahteva 90-odstoten obseg, torej zgolj 10-odstotno okrnitev. Seveda dogovora strani ne skleneta, zadeva roma na sodišče, ki sprejme sodbo, ko je trenutek za stavko že zdavnaj minil. Tudi sodišče je v težkem položaju: če se ne sindikati ne delodajalec ne dogovorijo o tem, kaj so nujne storitve, kako bo o tem odločal sodnik, ki ne pozna sektorja," pojasnjuje Karoly.

Kot pravi Kordas, je normalno, da njihovi cilji in zahteve temeljijo na gospodarski politiki. "Temeljijo na tem, da vlada ne želi sesti za mizo s sindikati. Vlada nenehno sprejema zakonodajo, ki daje prednost kapitalu pred delavci. Vlada je podpisala sporazum z nami, ki se ga potem ni držala. Te štiri zahteve, ki so na mizi, so preprosto posledica neizvajanja ciljev iz dogovora, sklenjenega z vlado leta 2014. Od takrat sedimo za mizo in se pretvarjamo, da se pogajamo, pri čemer pa niti delnih dogovorov, ki smo jih sklenili, vlada ne spoštuje. To velja za zasebni sektor. V javnem sektorju so za 14. marec napovedali splošno stavko. Tudi v javnem sektorju je več perečih težav: v nekaterih delih sektorja ni bilo dviga plače že od leta 2010. Obstaja več sindikalnih pobud, kako se spoprijeti s temi težavami. Končno je prišel čas, zmanjkalo jim je potrpljenja. Vse to je privedlo do protestov in zato so v javnem sektorju določili dan stavke."

Zakon onemogoča stavke
Sindikati si prizadevajo tudi za spremembo zakonodaje glede stavke in prožnejši sistem upokojevanja, potem ko je vlada ukinila shemo zgodnje upokojitve za tiste, ki delajo v nevarnih razmerah in podobno. Zdaj za vse velja enak sistem. "Zakon o stavki in upokojevanje sta na delovni mizi že štiri oz. pet let in dejansko je na mizi dogovor, da moramo najti rešitev na pogajanjih, toda vlada na pogajanja ne pošilja svojih predstavnikov. In če ni predstavnikov oblasti, ni možnosti za pogajanja. Zato protestiramo na ulicah, ker želimo pokazati, da želimo pogajanja. Toda ta ne bodo potekala na ulicah in ne s protesti. Te so preprosto način, kako vsaj malo pritisniti na oblasti. Toda odgovor, ki ga dobimo, da je to del Soroseve evropske kampanje, res ni v duhu evropskega dogovora o socialnih pravicah, ki ga je podpisala Madžarska," pojasnjuje Karoly.

Vlada pravi, da namen protestov ni sprememba delavske zakonodaje, temveč da gre za politično motivirana dejanja. "Sindikati vztrajamo pri naših štirih zahtevah: to je tisto, kar zahtevamo. Tu so stvari za nas črno-bele. Drugo vprašanje, ki se postavlja, je, kaj vlada s tem, da ni pripravljena na pogovor z različnimi akterji, prinaša v družbo. Res je, politične stranke dvigujejo svoje zastave, vsak skuša uresničiti svoje interese. To je normalno," meni Karoly. K temu pa dodaja, da če bi vlada privolila v pogajanja s socialnimi partnerji, delodajalci in sindikati, potem za mizo ne bi bilo političnih strank, temveč bi šlo zgolj za tristranska pogajanja. V tem primeru bi se lahko pogovorili in dogovorili o konkretnih stvareh. "Argument, ki ga ponavlja vlada, je zgolj znak, da se izogiba konkretnim vprašanjem," je prepričan.

Kot pravijo, so njihove štiri zahteve zelo jasne. "Vlada nam očita, da socialni partnerji nismo predstavili svojih mnenj. Seveda smo jih. Pred štirimi, tremi leti, lani. Toda o tem se je treba pogovarjati, pogajati. Vlada tudi pravi, da so bila opravljena pogajanja pred sprejetjem tega t. i. suženjskega zakona. Bili so pogovori med dvema poslancema in zgolj nekaj sindikati, toda ni bilo niti enega institucionalnega srečanja. Seveda so neformalni pogovori pomembni, toda nikakor ne morejo nadomestiti institucionalnega dialoga. Če želiš zavezujoč dogovor, mora ta biti sklenjen na uradnih pogajanjih za mizo," vztrajata sindikalista.

Bogati bogatijo
Gospodarski kazalci Madžarske razkrivajo rast BDP-ja in padec brezposelnosti, na drugi strani pa izkazujejo povečanje revščine in razkoraka med državljani. "Naredili smo raziskavo o porazdelitvi bogastva: to se deli tako, da ima zgornjih 10 odstotkov najbogatejših državljanov toliko kot spodnjih 52 odstotkov državljanov. To so zelo konkretne številke in zelo nezdrava delitev. Kajti skozi politike, ki se izvajajo, se kaže, da imajo tisti z višjimi prihodki višje olajšave in več podpore kot tisti z nizkimi prihodki. Tako se razkol v družbi le še povečuje," nazoren primer opiše Kordas. Otroške doklade temeljijo na progresivni davčni osnovi: če plačaš manj davkov, potem sploh ne moreš doseči zneska, ki bi ti omogočal, da bi prišel do davčne olajšave. In tako lahko tisti z višjimi dohodki zaprosijo in dobijo to davčno olajšavo, tisti z nizkimi prihodki pa ne vplačajo dovolj davkov, da bi lahko prišli do nje. Enako velja za pokojnine. Osnovna pokojnina znaša 90 evrov in se ni povečala že vse od 2010. "Čeprav imamo gospodarsko rast, se socialni transferji niso spremenili z izjemo za višji razred," je kritičen prvi mož sindikatov.

"Suženjski zakon" neskladen z normativi
Kar zadeva zakon o nadurah, vlada vztraja, da je Madžarska glede nadur pod evropskim povprečjem. Evropska direktiva dovoljuje maksimalno 416 nadur. "Naše ministrstvo je potvorilo podatke, kajti v nobenem evropskem dokumentu ne boste našli te številke. Regulativa iz leta 2003 pravi, da delovni teden ne sme preseči 48 ur. Oni so to preprosto pomnožili z 52, kolikor je tednov, in dobili številko 416. To je njihov način komuniciranja," je razburjen Kordas. Drugi del zakona, ki je po njegovih besedah popolnoma v nasprotju z evropsko direktivo, pa se nanaša na obdobje in štetje čezmernega dela. Direktiva je zelo jasna: največ 12 mesecev, s tem zakonom pa so na Madžarskem to obdobje povečali na 36 mesecev, torej tri leta. "Po pravilih matematike je 36 pač več kot 12. Toda mogoče je, da minister to gleda v drugačni luči," je ciničen Kordas.

Kritičen je tudi do vladnega poudarjanja, da je opravljanje nadur prostovoljna odločitev posameznega delavca. Če je nekdo zaposlen pri nekom drugem, je v podrejenem položaju, kar pomeni, da je odnos neenakopraven, pravi Kordas in dodaja, da je v neenakopravnem odnosu torej nesmiselno govoriti o prostovoljstvu. Drugi pomemben vidik pa je, da zakon predvideva, da mora posamezni delavec skleniti dogovor z delodajalcem. "S tem je odvzet vpliv sindikatom, saj ne predvideva kolektivnega dogovora. To je popolno izkoriščanje delavca," je zaskrbljen Kordas.

"Tudi Fidesz je podpiral proteste, ko je bil v opoziciji"
Vlada sindikatom očita še, da se je protestom pridružila tudi skrajno desna stranka Jobbik. Ob vprašanju, kako gledajo na to, sindikati pravijo, da je odgovor na to preprost. "Vztrajamo pri svojih štirih točkah. Seveda so glede nekaterih stvari skupne točke z drugimi protestniki. Recimo opozicija predstavlja pet točk. Sam kot državljan se lahko najdem tudi v njih," pravi Karoly, medtem ko Kordas dodaja, da opozicija opazuje dogajanje in ga "seveda skuša izkoristiti kot vodo na svoj mlin". "Pred letom 2010 so recimo sindikati stavkali in takrat jih je podpiral Fidesz. Seveda zato, ker so bili takrat v opoziciji. Zdaj so pač drugi v opoziciji. Toliko o tej politični motiviranosti protestov."

Povprašali smo ju, ali obstajajo kakšne evidence o nadurah in projekcije za naprej ter kakšen naj bi bil učinek zvišanja števila mogočih nadur. Kot pravita sindikalista, teh številk ni in jih ni mogoče najti. "Tudi če bi obstajale, natančne niso mogoče. Dejansko nimamo podatkov o zdajšnjem obsegu nadur. Ministrstvo za delo je sredi januarja objavilo poročilo za zadnji dve leti o inšpekcijskih pregledih in izkazalo se je, da je 70 odstotkov odkritih kršitev povezanih z evidencami dopustov in nadur. Zato ni natančnejših podatkov. Tudi če se dokoplješ do podatkov, ti niso resnični. Na eni strani imaš uradne podatke o delovniku in potem imaš dejansko stanje ur, kajti večina nadur je izplačanih na roko, pod mizo. To so resnične težave, s katerimi pa se vlada ne želi spopasti," pravi Kordas.

Dvig produktivnosti je nujen
Madžarska ima podobne težave kot druge države članice, njena družba se stara, rodnost pada, na drugi strani ni dovolj delovne sile. Kar zadeva pomanjkanje delovne sile, je to posledica zelo nizkih plač. Ljudje odhajajo s trebuhom za kruhom, ker upajo, da bodo bolje živeli, je prepričan glavni sindikalist. Vlada je dala pobudo, da bi se upokojenci vrnili na trg delovne sile, kar ni obrodilo sadov, zdaj si prizadeva za večji obseg študentskega dela. "Kaj so naši predlogi? Menimo, da se stvari da izboljšati. Najprej je treba poudariti, da imamo zelo nizko produktivnost v sektorju mikro, manjših in srednje velikih podjetij. Eden izmed razlogov za to je, da ta podjetja nimajo kapitala, da bi izboljšala svojo tehnološko opremljenost. Namesto da bi sredstva namenili za tehnološke izboljšave, jih zapravljajo za stadione, različne konjičke in podobno. Skratka, treba je izboljšati produktivnost in tehnološko opremljenost. S tem bi lahko v veliko primerih razrešili tudi vprašanje pomanjkanja delovne sile, z boljšo produktivnostjo pa bi se lahko dvignile tudi plače, kar bi spodbudilo domače povpraševanje in porabo."

Kot zelo problematično omeni vladno odločitev iz leta 2010, da bo šla v smer nizkih plač, da bi privabila tuje naložbe. Posledično sta konkurenčnost in produktivnost obstali. "In v tem položaju smo sredi četrte industrijske revolucije: popolnoma nekonkurenčni. Nekateri sektorji delujejo zelo dobro, prinašajo visoke dobičke, medtem ko ima sektor manjših in srednje velikih podjetij, ki zaposluje 71 odstotkov delavcev, zelo nizko produktivnost. In to znova vodi do delitve družbe. Če se v visoko produktivnem sektorju, recimo avtomobilski industriji, kar koli zgodi, recimo padec povpraševanja, potem ima to velik vpliv na madžarsko gospodarstvo. Vidimo, da se je dinamika v nemški avtoindustriji upočasnila. In potem vidimo, da se je upočasnila rast madžarskega BDP-ja. Kot radi rečemo: če v Nemčiji metulj zaplahuta s krili, imamo na Madžarskem tornado. Zelo smo neposredno povezani z nemškim gospodarstvom," nazorno opiše odvisnost od nemškega gospodarstva.

Drugi motor madžarske gospodarske rasti so bila doslej EU-sredstva. Ta se bodo v naslednji finančni perspektivi zmanjšala za četrtino glede na prejšnjo. "Ne vemo, kaj se bo zgodilo tudi po brexitu, neto vplačnica odhaja. Ne vemo tudi, kaj se bo zgodilo z modelom, o katerem je odločal Evropski parlament, da bo na višino EU-sredstev vplivalo tudi izpolnjevanje meril o pravni državi," je glede prihodnosti previden Kordas.

Na vprašanje, kakšna so njegova predvidevanja za naprej, ali so mogoče predčasne volitve, Kordas odgovarja nikalno. "Ne verjamem v možnost predčasnih volitev, v vseh svojih govorih pozivam k dolgi bitki. Pripraviti se moramo na dolg boj. Ne verjamem v nenadno spremembo v odnosu politike do nas. Za nas je to prihodnost: boriti se moramo ... in če je mogoče, da se veliko volivcev na naslednjih volitvah odloči drugače. Javnomnenjska podpora Fideszu se je v zadnjem obdobju zmanjšala, vprašanje pa je, ali to pomeni, da bi njegovi volivci zdaj glasovali za koga drugega. Ena izmed javnomnenjskih raziskav je pokazala, da 53 odstotkov vprašanih meni, da Madžarska ne gre v pravo smer, toda še vedno podpirajo Fidesz."